Japonski dresnik | (foto: ZRSVO)
Zdaj je pravi čas za odstranjevanje rastlinskih invazivnih tujerodnih vrst
Svetovalnica Nataša Ličen
Prenekatere invazivne tujerodne rastline spodrivajo avtohtone, domače in šibijo našo biotsko pestrost, lahko so nevarne tudi za zdravje ljudi. Orjaški dežen na primer povzroča kemične opekline, pelenolistna ambrozia pa je močno alergena. Svetovala je Ana Dolenc, biologinja z Zavoda RS za varstvo narave.
Veliko se danes govori o intenzivnih tujerodnih vrstah, treba pa je vedeti, da je od vseh tujerodnih vrst približno odstotek tistih, ki so preintenzivne ter zato nezaželjene.
Beli gaber, tisa, lipovec, bezeg in številne druge so dobre domače avtohtone alternative. S tem bomo na svoj vrt pritegnili tudi ptice, žuželke, opraševalce. Učimo se v naravi, opazujmo jo in jo ob-varujmo.
Nekatere invazivne tujerodne rastline povzročajo škodo tudi v kmetijstvu – takšna je kanadska zlata rozga in enoletna suholetnica, ob vodotokih pa škodo povzročajo japonski dresnik, žlezava nedotika, pajesen, pavlovnija in druge.
Če nam v trgovinah obljubljajo, da gre za nezahtevno rastlino, bodimo pozorni. Dobro je opazovati svoj vrt in če opazimo hitro razraščanje določene rastline, jo je treba odstraniti ter kompostirati na svojem vrtu.
Poudarjam, zelenega odreza ostankov iz svojih vrtov nikoli ne odvržemo v naravo. Treba se je vnaprej pozanimati o tujerodnih invazivnih rastlinskih vrstah, na spletnih straneh obstaja veliko informacij. Tudi naše avtohtone vrste ptic in žuželk, opraševalcev in tako naprej nam bodo hvaležni za boljšo izbiro, za zamenjavo s tistimi vrstami, ki niso invazivne oziroma so avtohtone.
Alternativ je veliko. Če pa že ne gre drugače, pa vsaj ob koncu cvetenja porežimo cvetove in s tem preprečimo širjenje ozirioma nova zasajanja invazivnih rastlin.«
Le z izvajanjem ukrepov za preprečitev vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst se lahko uspešno zmanjšuje ali preprečuje njihove negativne vplive na domorodne vrste in njihove habitate ter habitatne tipe in negativne vplive na ekosistemske storitve, gospodarstvo, blaginjo in zdravje ljudi.
NASVETI:
* Kupujmo domače okrasne rastline:
* V svoji okolici odstranimo invazivne tujerodne rastline
* Odstranjene invazivne tujerodne rastline pravilno odložimo
* Izobražujmo se o invazivnih tujerodnih vrstah
* Sodelujmo v različnih akcijah odstranjevanja invazivnih tujerodnih rastlin
Narava se je razvijala milijarde let, v evoluciji so se rastline in živali medsebojno prilagajale. Če gre za intenzivno tujerodno vrsto pa je to tujek in zato lahko zelo škodljiv za naravo, kjer se ravnovesje lahko zruši.
Rastlinske invazivne tujerodne vrste so dodobra spremenile naš odnos do avtohtone narave
Nekatere vrste so sčasoma našim, domorodnim vrstam začele jemati prostor in hrano ter nekatere med njimi postale zelo invazivne. S tem so začele ogrožati našo biotsko raznovrstnost. V tekmi za hrano in prostor so začele zmagovati in danes so nekateri naši sestoji povsem spremenjeni, domorodne vrste pa še bolj ogrožene.«
Kot smo že opozorili pa je treba vedeti, da vse tujerodne vrste rastlin niso nevarne.
Rastlinske tujerodne vrste k nam prihajajo že odkar ljudje potujemo po svetu in odkar smo v globalnem trgovanju. Vnesene so bile tudi gojene in okrasne vrste. Predvsem slednje so postale »ubežnice z naših vrtov«. Takšne so bambus, sirska svilnica, rudbekija, lovorikovec, žlezava nedotika, japonski dresnik, kanadska in orjaška zlata rozga, enoletna suholetnica, orjaški dežen, kudzu in druge.
Trenutno večina najprepoznavnejših vrst (žlezova nedotika, navadna barvilnica, kanadska zlata rozga,....) še ne plodijo in je to najprimernejši čas za odstranjevanje.
Rastlino preprosto izruvamo in pustimo na sami lokaciji. Na tak način se bo njeno širjenje upočasnilo.
Kako je urejeno z zakoni oziroma uredbami?
Šele konec leta 2014 je bila sprejeta Uredba Evropskega parlamenta in Sveta o preprečevanju in obvladovanju vnosa in širjenja invazivnih tujerodnih vrst. Ker gre za uredbo (in ne direktivo), je ta celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah. Za posamezne tujerodne vrste rastlin veljajo stroge prepovedi uvažanja, posedovanja, gojenja, uporabe in izpuščanja v okolje. V pripravi je posebna uredba za Slovenijo.
Obiščimo spletne strani:
https://www.tujerodne-vrste.info/
https://www.gov.si/teme/invazivne-tujerodne-vrste-rastlin-in-zivali/
https://www.invazivke.si/start.aspx.
Zavod RS za varstvo narave(ZRSVN) invazivne tujerodne vrste na nekaterih naravovarstveno najpomembnejših območjih, ki imajo status naravnih vrednote ali Natura 2000 tudi odstranjuje. Ob tem tudi pridobivajo znanje ter izkušnje o načinu odstranjevanja na terenu.
