Škof Saje na Brezjah: Nihče ni odvečen in nevreden - vsakogar Gospod kliče po imenu!

Novice | 24.06.2023, 11:35 Marjana Debevec

Dobrih 3500 tisoč bolnih, invalidov in ostarelih je dopoldne poromalo k Mariji Pomagaj na Brezje. Na 55. romanju jih je nagovoril predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje.

Sveto mašo z Brezij smo neposredno prenašali in tako sodelovanje pri romanju omogočili tudi tistim, ki niso mogli priti k Mariji Pomagaj. Med 9. in 10. uro pa smo pripravili romarski utrip. Matjaž Merljak se je pogovarjal z Božom Rustjo, urednikom Ognjišča, ki že 55 let organizira romanje, bolniškim duhovnikom mons. Mirom Šlibarjem, Petrom Tomažičem iz Slovenske Karitas, Luko Ovnom iz Mlade Karitas, Tadejem Jakopičem iz Malteške pomoči, Andrejo Eržen Firšt iz Romarskega urada Brezje ter romarkami Štefko, Majdo, Francko in Jožico.

Saje opozoril pred zakonom o prostovoljnem končanju življenja

V preizkušnji ostarelosti ali bolezni nihče ne bi smel biti sam, je v nagovoru več tisoč zbranim na Brezjah poudaril škof Andrej Saje. Opozoril je pred sprejetjem zakona o prostovoljnem končanju življenja, s katerim bi lahko začeli življenje začeli deliti na tisto, ki je vredno in tisto, ki ni več vredno.

»Obstaja velika nevarnost v tem, da bi se ob sprejetju takega zakona ostareli, bolni in drugi ranljivi začeli v svoji okolici počutiti ’odveč’. ’Zakaj bi vdano prenašal trpljenje, ko pa se lahko umaknem,’ bodo razmišljali.«

Tudi trpeči človek ima neprecenljivo vrednost

Krščanska vera nas po besedah škofa Sajeta uči, da ima tudi trpeči človek neprecenljivo vrednost in neodtujljivo dostojanstvo. »Takrat je podoben samemu Gospodu, ki je trpel za nas. Kakor sta pod Gospodovim križem stala Marija in Janez, pa vsak človek v trenutkih trpljenja potrebuje ob sebi ljubečo osebo, ki ga podpira in razume.«

Bolezen nas vedno preseneti. Težko sprejemamo tudi pojemanje moči zaradi starosti. »Krhkost in nemoč je lahko za nekoga trenutek obupa, za verujočega pa prostor Božjega usmiljenja in milosti ter krepitve vere. Tisti, ki spremljajo umirajoče, to izkušnjo jasno povedo.«

Zgled sv. Janeza Krstnika

Gospod našemu življenju daje smisel, ki ga odkrivamo v vztrajni hoji za njim in tudi v sprejemanju preizkušenj, je prepričan novomeški škof, ki je bolnim in ostarelim dal za zgled današnjega godovnjaka sv. Janeza Krstnika.

 

»Tudi bolni in ostareli imate svojo vlogo v tem svetu, nihče ni odvečen in nevreden: vsakogar Gospod kliče po imenu! Na drugi strani pa zdravi in krepki prepoznajmo v svoji okolici tiste, ki so osamljeni in zapuščeni. Ustavimo se ob njih kot usmiljeni Samarijani in jih krepčajmo s sprejemanjem, sočutjem in ljubeznijo,« nas je vse povabil škof Saje in nas spodbudil naj vsem bolnim in trpečim omogočimo človeka vredno življenje do konca.

 

Preroški duh msgr. Franca Boleta

Ob koncu je škof Andrej Saje blagoslovil tudi poseben mozaik iz semen, v katerem je upodobljen začetnik romanj msgr. Franc Bole. Že med nagovorom se mu je zahvalil za preroškega duha, da je v romanjih za bolne in starejše prepoznal nov način pastoralne za tiste, ki so še posebej potrebni naše pozornosti.

Številni prostovoljci

Že vse od začetka romanj mladi, predvsem Skavti in prostovoljci Karitas, na ta dan priskočijo na pomoč bolnim ostarelim. Luka Oven je povedal, da je od mlade Karitas prišlo kar 55 prostovoljcev. »Lahko vam zaupam, da smo nekateri prišli že včeraj. In smo že pripravljali prizorišče. Danes so pa naše naloge pomoč pri prevozu invalidov od avtobusov do prizorišča, pri delitvi vode, sokov, pri pomoči, če mora kdo na WC in podobne logistične zadeve.«

Posebno romanje

Praznično ozračje na Brezjah pa je Andreja Eržen Firšt iz Romarskega urada takole opisala: »Zjutraj smo sprejeli mlade, ki so priromali k Mariji pomagaj na Brezjah, sedaj bolniki in invalidi in res za vse nas, ki tukaj delamo, je romanje bolnikov eno prav posebno romanje, kajti izraz ljudi, ko jih pripeljejo k Mariji Pomagaj, je nekaj nepozabnega.«

Srečanje na Brezjah so sklenili s slovesnimi večernicami.

Nagovor škofa Andreja objavljamo v celoti

Spoštovani romarji, dragi bratje in sestre!

Na praznik rojstva Janeza Krstnika smo se zbrali pri Mariji pomagaj na Brezjah. V organizaciji sodelavcev založbe Ognjišče in Marijinega svetišča na Brezjah obhajamo jubilejno 55. romanje bolnikov, invalidov in ostarelih. V letošnjem letu praznujemo tudi 50. letnico delovanja Bratstva in prijateljstva bolnikov in invalidov.

Z današnjo sveto mašo se zahvaljujemo Bogu za vse prejete milosti. Hvaležni smo začetniku romanj, očetu Francu Boletu, ki je imel preroškega duha in je v romanjih za bolne in starejše prepoznal nov način pastoralne za tiste, ki so še posebej potrebni naše pozornosti. Na ta način so se starejši lahko srečevali med seboj, prejeli zakramente, skupaj molili in se okrepili v veri in bratstvu. Ko bomo blagoslovili spominke, bomo blagoslovili tudi poseben mozaik, v katerem je upodobljen začetnik romanj msgr. Franc Bole. Izdelan je iz semen in si ga boste po maši lahko ogledali.

Hvala Radiu Ognjišče za prenos svete maše, bratom frančiškanom, zdravstvenim delavcem in drugim prostovoljcem, ki spremljate starejše in bolne in vsem ste pripravili današnjo romarsko slovesnost. Bolni boste danes lahko prejeli tudi zakrament bolniškega maziljenja.

Papež Frančišek je za 30. svetovni dan bolnikov, ki smo ga obhajali 11. februarja letos, izpostavil, kako naj se soočimo z boleznijo, ki je del človeške izkušnje. V tej preizkušnji nihče ne sme biti sam. Kadar starost ali onemoglost doživljamo v osamljenosti in v odsotnosti sočutja, bolezen lahko postane nečloveška. Današnja slovesnost je priložnost za razmislek o našem odnosu do bolezni in izkušnje krhkosti, kjer se lahko naučimo prepoznati in sprejeti milostni trenutek Božjega obiska.

Odnos do bolnih in do starosti je še posebej na mestu v času razprave ob predlogu »Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja«. Morebitno sprejetje tega zakona odpira pot ločevanju med življenjem, ki je »vredno« in tistim »nevrednim« ki bi ga pod določenimi pogoji kar končali. S tem bi se seveda uvedel popolnoma nov pogled na življenje, ki ga na noben način ni mogoče sprejeti.

Kakor sem opozoril že pri sveti maši za domovino – in menim, da je treba to vseskozi ponavljati – obstaja velika nevarnost v tem, da bi se ob sprejetju takega zakona ostareli, bolni in drugi ranljivi začeli v svoji okolici počutiti »odveč«. »Zakaj bi vdano prenašal trpljenje, ko pa se lahko umaknem,« bodo razmišljali.

Krščanska vera nas uči, da ima tudi trpeči človek neprecenljivo vrednost in neodtujljivo dostojanstvo. Takrat je podoben samemu Gospodu, ki je trpel za nas. Kakor sta pod Gospodovim križem stala Marija in Janez, pa vsak človek v trenutkih trpljenja potrebuje ob sebi ljubečo osebo, ki ga podpira in razume.

O tem, kako je dragoceno vsako življenje, spregovori tudi današnje praznično prvo berilo iz preroka Izaija: »Gospod me je poklical ob rojstvu, mi dal ime že v materinem telesu« (Iz 49, 1). Njegova ljubezen do nas se kaže v tem, da ima Bog za nas vedno načrt. Poklicanost in poslanstvo Janeza Krstnika nas opominjata, da je vsakemu človeku zaupana naloga, da izpolni svojo vlogo in ta svet naredi malo lepši, boljši, bolj Božji.

Bolezen nas vedno preseneti. Nanjo, kot poudarja papež Frančišek, nismo nikoli pripravljeni. Tudi težko sprejemamo pojemanje moči zaradi starosti. Krhkost in nemoč je lahko za nekoga trenutek obupa, za verujočega pa prostor Božjega usmiljenja in milosti ter krepitve vere. Tisti, ki spremljajo umirajoče, to izkušnjo jasno povedo.

Gospod našemu življenju daje smisel, ki ga odkrivamo v vztrajni hoji za njim in tudi v sprejemanju preskušenj. Značilnost Janeza Krstnika je tudi v tem, da ne uveljavlja svoje volje, temveč išče Gospodov načrt zanj. Prepusti se njegovi besedi.

Vzemimo si sv. Janeza Krstnika za zgled: tudi bolni in ostareli imate svojo vlogo v tem svetu, nihče ni odvečen in nevreden: vsakogar Gospod kliče po imenu! Na drugi strani pa zdravi in krepki prepoznajmo v svoji okolici tiste, ki so osamljeni in zapuščeni. Ustavimo se ob njih kot usmiljeni Samarijani in jih krepčajmo s sprejemanjem, sočutjem in ljubeznijo.

Stiska bolnih in trpečih nas poziva ne le k molitvi zanje, temveč tudi, da kot družba, Cerkev in posamezniki, ozavestimo svoj odnos do njih in jim omogočimo človeka vredno življenje do konca. Hvala vsem, ki skrbite zanje in jih imate radi.

Marija Pomagaj, naj prosi za nas. Amen.