Potrebe po celostni paliativni oskrbi bodo vse večje

Novice 15. 06. 2023, 14:11 Petra Stopar

Na pobudo Evropskega združenja za paliativno oskrbo je 15. junij evropski dan paliativne oskrbe. Letos ga obeležujemo prvič. Paliativna oskrba je po navedbah ministrstva za zdravje namenjena ljudem vseh starosti, pri vseh neozdravljivih boleznih v vseh stopnjah, ne le ob koncu življenja. Zdravniške in humanitarne organizacije ter mnogi zaposleni v hospicu pa si želijo, da bi država bolje prepoznala in se odzvala na naraščajoče potrebe po razvoju tega področja.

V času, ko znova prihaja do več razprav o umiranju, predvsem zaradi predloga zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, strokovnjaki za paliativno oskrbo opozarjajo na možnost lajšanja bolečin in ohranjanja življenja, ki ga neozdravljivo bolnim in trpečim nudi sodobna paliativna medicina. Slednja naj bi danes pomagala z oskrbo že 4,4 milijona ljudem, kažejo podatki Evropskega združenja za paliativno oskrbo.

»Včasih si res želim, da bi se toliko energije, kolikor se jo je vlagalo v ta zakon (o pomoči o prostovoljnem končanju življenja, op. a.), samo en odstotek tega vložilo v morda bolj razvito mrežo paliativne oskrbe in v podporo paliativni oskrbi. Potem bi bilo mogoče veliko več ljudem dano tisto, kar bi v tem trenutku potrebovali,« je na eni od okroglih miz pretekli teden menila predsednica Slovenskega združenja paliativne in hospic oskrbe dr. Maja Ebert Moltara. Po njenih besedah neozdravljivo bolni pričakujejo celostno paliativno oskrbo, »njihova največja želja pa je običajno, da bi umrli v domačem okolju, v okolju tistih, ki jih imajo radi«. Zato so tako pomembne in potrebne mobilne paliativne enote, ki pa v vseh slovenskih regijah še niso na voljo.

Ministrstvo RS za zdravje ob tem napoveduje razvoj novih enot in paliativne oskrbe nasploh in meni, da je Slovenija na tem področju med uspešnejšimi državami v Evropi. Stroka pa opozarja na zaostanek. »Recimo še vedno nimamo specializacije iz paliativne medicine, kar je zelo boleče in hudo, nimamo urejenega izobraževanja iz paliativne medicine, obe medicinski fakulteti imata tu črno piko, ker bi morali postaviti svojo katedro za to področje in že študente o tem poučevati,« je bil na okrogli mizi o zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja prejšnji petek kritičen dr. Matjaž Zwitter z Zdravniške zbornice Slovenije. Poleg tega je dodal, da primanjkuje postelj v hospicu, nimamo negovalnih bolnišnic, patronažna služba na terenu pa je zelo šibka.

Recimo še vedno nimamo specializacije iz paliativne medicine, kar je zelo boleče in hudo, nimamo urejenega izobraževanja iz paliativne medicine ...

V paliativno oskrbo je močno vključena Slovenska karitas, ki namerava v prihodnosti bistveno okrepiti nego bolnih v domačem okolju. »Bolniki z resnim bolezenskim stanjem, še posebej starejši ob koncu življenja, potrebujejo celostno oskrbo, tako na zdravstvenem kot tudi na socialnem in duhovnem področju. Vedno pa potrebujejo tudi preprosto človeško bližino. Končni cilj je izboljšat kakovost življenja bolnikov in pomagati tudi svojcem pri njihovih prizadevanjih,« pravi generalni tajnik Peter Tomažič. Tudi on opozarja, da je paliativna oskrba kljub sprejetim strateškim dokumentom pri nas še zelo nerazvita. »Tukaj se lahko zahvalimo predvsem nekaterim bolnicam, ki z velikimi napori izvajajo mobilno paliativno oskrbo in pomoč v ambulantah v okviru svojih zmožnosti, največja zahvala pa gre številnim svojcem, ki s srcem poskrbijo za svoje bolne in umirajoče,« je še dejal.

Tukaj se lahko zahvalimo predvsem nekaterim bolnicam, kiz velikimi napori izvajajo mobilno paliativno oskrbo in pomoč v ambulantah v okviru svojih zmožnosti.

Karitas je predvsem s prostovoljci v Župnijskih karitas v lanskem letu dosegla več kot 35.000 starejših, mnogi iz med njih so v zadnjem obdobju svojega življenja. Pomagajo predvsem z obiski doma, v bolnicah in domovih za starejše, z družabnimi dogodki v župniji, skupinami in tudi z materialno pomočjo in pomočjo v gospodinjstvu. V lanskem letu se je na Karitas obrnilo tudi 486 svojcev zaradi izposoje medicinsko-zdravstvenih in ortopedskih pripomočkov. Izposoja je mogoča v Škofijskih karitas Ljubljana, Maribor, Celje in Novo mesto.