Po raziskavah se na smrt bolni ljudje najbolj bojijo trpljenja, bolečin in tega, da bi bili sami. | (foto: National Cancer Institute / Unsplash)
Vedno večje potrebe po paliativni oskrbi
Novice Marjana Debevec
Na svetovni dan Hospica in paliativne oskrbe strokovnjaki opozarjajo, da človek v zadnjem obdobju življenja potrebuje predvsem bližino in strokovno pomoč, ne pa končanje življenja z evtanazijo ali samomorom. O tem je beseda tekla tudi na četrtkovi okrogli mizi, ki jo je pripravilo Gibanje za življenje.
Poslanstvo društva Hospic je sočutna in celostna oskrba umirajočih in njihovih svojcev, ki se po smrti nadaljuje s podporo žalujočim mladostnikom in odraslim. Poleg strokovnega osebja so pri tem dragocenem poslanstvu nepogrešljivi prostovoljci. Kot poudarjajo, si skupaj prizadevajo, da bi tudi smrt, tako kot rojstvo, postala naravni del življenja, s tem pa naraven tudi odnos do umiranja in žalovanja v slovenski družbi.
Predsednica Slovenskega združenja paliativne in hospic oskrbe onkologinja dr. Maja Ebert Moltara pravi, da se od ljudi v zadnjem obdobju življenja vedno znova veliko nauči. »In ko vidiš, koliko je življenje res neka vrednota in kako oni toliko lahko vračajo ne samo meni, na življenje začneš gledati drugače, ko imaš ne, ko veš, da boš šel, da boš umrl. Dejansko se mnogi poglobijo vase in najdejo tisto modrost, ki jo potem delijo tudi z okolico. In verjetno bi kot družba, kot kultura bili na koncu koncev lahko samo boljši."
Zato pa kot družba potrebujemo veliko več sočutja in konkretne bližine do kronično bolnih in umirajočih. Moralni teolog dr. Roman Globokar je poudaril, da bi lahko tudi Cerkev naredila več na tem področju ter ustanovila katoliško mrežo hospicev. »Za tiste primere recimo ko družine ne zmorejo več imeti svojcev doma in mislim, da bi tako s profesionalno ekipo kot tudi z mrežo prostovoljcev to lahko vzpostavili tako, kot ima to cerkev, organizirano v Avstriji ali v Nemčiji.«
Na onkološkem inštitutu povečanje potreb po paliativni oskrbi opažajo vsakodnevno. Izvajajo jo na vseh kliničnih oddelkih, je povedala strokovna direktorica Onkološkega inštituta Ljubljana Irena Oblak. »Gre za ohranjanje posameznikovega dostojanstva, zato je potreba po sistemsko urejeni in dostopni paliativni oskrbi zelo velika.«
Lani so na Onkonloškem inštitutu uvedli mobilno paliativno enoto, ki dnevno obišče med 50 in 60 bolnikov, čeprav je potreb še veliko več. Pomembno je namreč, da bolniki dobijo ustrezno paliativno oskrbo dovolj zgodaj in na vseh ravneh, saj tako ohranijo in celo zvišajo kakovost njihovega življenja.
