Na vojno se ne moreš navaditi

Novice 19. 06. 2023, 10:40 Marjana Debevec

Medtem ko iz Ukrajine vsak dan prihajajo novice o novih oblikah nasilja, bombardiranj in trpljenja ljudi, pa v državi z ljubezni vztrajajo Marijine sestre čudodelne svetinje. V nedeljo, ko smo jih gostili v oddaji Iz življenja vesoljne cerkve so povedale, da so se v minulem letu bolj naučile živeti sedanji trenutek, saj jim drugega ne preostane. Na vojno pa se po njihovih besedah nikoli ne navadiš.

Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem dojela, da je Bog z nami tudi v zlu vojne, je za naš radio dejala s. Marta Meško. »Tako sem razumela, da je kakršenkoli čas dober, da gradimo odnos z Gospodom in pomagamo pri tem tudi drugim ljudem.«

S. Marta skupaj s s. Barbaro Peterlin živi v Kijevu. Kljub nevarnostim in oglašanju siren, skrbita za brezdomce, jim previjata rane in vodita zanje molitveno pogovorno skupino. Imata tudi skupino za mlade in Združenje čudodelne svetinje.

Zdaj, ko je vojna, pa ima ostaja tudi več časa za molitev. »Si kar vsak večer vzameva čas, da greva na sprehod po mestu in zmoliva vse štiri rožne vence. Vzameva tudi kadilo, tako da z molitvijo in z blagoslovljenim kadilom hodiva po mestu in tako blagoslavljava kraj,« je povedala s. Barbara.

S pomočjo, ki smo jo zbirali na Radiu Ognjišče, so mnogim ljudem v osvobojenih mestih pomagale nakupiti material za obnovo hiš.

S. Jožica Sterle pa skupaj s s. Katko živi na Zahodu Ukrajine, kjer sodelujeta pri razvažanju pomoči razseljenim ljudem in vsem v stiski. Odkar se je začela vojna se v njihovi vasi vsako nedeljo ob treh popoldne zberejo ljudje vseh veroizpovedi in skupaj molijo za mir.

»Srečamo se na travniku pred krajevno skupnostjo in skupaj zmolijo petdeset Očenašev in petdeset Zdravih Marij za mir. Vsakič vodi predstavnik oz. duhovnik druge veroizpovedi in oni to naredijo na sebi lastne način.«

Da bi pomagale ženskam begunkam, ki so ostale same, so se začele enkrat tedensko srečevati z mladimi mamicami iz grkokatoliške župnije. S. Jožica opaža, kako osebnostno rastejo in začenjajo redno hoditi k maši.

»Pri tem pa še svoje prijateljice vabijo: pridite še ve. Z Bogom je lažje, kot brez Njega. V Cerkvi je lepo. Zdi se mi, da nam ta vojna odpira novo področje in da so ljudje veliko bolj odprti za Boga, kot so bili prej,« še dodaja s. Jožica, ki se vsem Slovencem zahvaljuje za molitve in darovano trpljenje.

Celotnemu pogovoru boste lahko prisluhnili v nedeljski oddaji Iz življenja vesoljne Cerkve.