Za Ritem srca je Denis Trap slišal malo pred prijavo na festival

Festival Ritem srca | 18.05.2023, 09:12 Mirjam Judež

Denis Trap je najmlajši letošnji udeleženec Ritma srca, šteje 20 let. Prihaja iz okolice Šoštanja, glasba ga spremlja od malega, igra klavir, orgle in izpopolnjuje svoje petje.

Kako si zaplaval v svet glasbe, petja?

»Že od kar pomnim, pojem, nastopam, začelo se je že v osnovni šoli. Pred osmimi leti pa sem se osredotočil na vokal in petje. Pri Ireni Vrčkovnik sem pel kar nekaj časa, v zadnjem času pa se malo manj vidiva.«

Kaj te vleče v glasbo?

»Moja avtorska glasba je usmerjena v to, da svoja lastna čustva in prepričanja delim z drugimi. Razmišljam, če se jaz znajdem v neki situaciji in napišem pesem, lahko ta pesem pomaga še komu prebroditi težko situacijo, ga usmerja v dobra dela in s tem posledično lepšamo svet.«

 

Vstopnice kupi tukaj.

 

Kdaj si se prvič srečal s festivalom Ritem srca?

»Če sem povsem iskren, malo pred prijavo. Leon Oblak me je poklical malo pred zaključkom prijav, če poznam Ritem srca. Rekel je: Ti pošljem link, poglej si, pa se slišiva. Pogledal sem posnetke prejšnjih let, videl, da je Ritem srca kar ena velika žurka, vrnil sem klic in Leona vprašal, zakaj mi je to poslal, kaj namerava. Povedal je, da ima pesem zame. Res mi je bila zelo všeč in smo na hitro naredili vse.«

Naslov tvoje pesmi je Ljubezen nikoli ne mine. Je ljubezen lepše oddajati ali sprejemati?

»Jaz mislim, da jo je lepše nekomu pokloniti, deliti, jo je pa lepo tudi sprejemati, biti ljubljen, a jaz jo rajši delim, dajem skozi glasbo.«

Kakšno je tvoje življenjsko vodilo?

»Naj si pomagam z besedilom iz svoje pesmi A prima vista. Življenje je partitura, ki se bere a prima vista, na prvi pogled, ko čim manj razmišljamo in se le prepustimo reki življenja.«

Glede na tvoja leta, 20 jih šteješ, se ti zdaj veliko dogaja v življenju, v glasbi, pa tudi sicer.

»Sem najmlajši na festivalu, a se ne počutim najmlajšega. Včasih se mi zdi, da sem že kar star, ker v življenju in v glasbi delam, preizkušam stvari, ker se mi toliko dogaja.«