Ukinitev nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja odmeva tudi v zamejstvu

Slovenci po svetu | 29.05.2023, 18:32 Uredništvo Radia Ognjišče

Pod poziv krovnih organizaciji naše manjšine v Italiji in Avstriji, Sveta slovenskih organizacij in Narodnega sveta koroških Slovencev in Sveta slovenskih organizacij v zvezi z nedavno ukinitvijo nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja se je podpisalo že 98 vidnih obebnosth, organizacije podpise še zbirata.

Nedavna in nenavadna odločitev Vlade Republike Slovenije, da ukine nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, je močno presenetila javnost tudi med Slovenci v zamejstvu. Ukinitev je močno zaostrila odnose na družbeno-političnem področju, pa tudi med navadnimi ljudmi. To ni dobro in gre v nasprotno smer narodne pomiritve, ki jo slovenski narod potrebuje.

Predsednika krovnih organizacij dr. Valentin Inzko (Narodni svet koroških Slovencev NSKS) in Walter Bandelj (Svet slovenskih organizacij SSO) sta začela s pobudo za javni poziv Vladi Republike Slovenije, da se izogiba dejanj, ki vodijo oziroma poglabljajo narodno razdvajanje, kar velja tudi za vse ostale državne institucije. NSKS in SSO se strinjata z izjavo nekdanjega predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja o ukinitvi nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja in pozivata, da se deluje v duhu izjave SAZU o Slovenski spravi.

Vlada Republike Slovenije naj prekliče ukinitev Nacionalnega dneva spomina na žrtve komunističnega nasilja.

Predsednika NSKS in SSO želita, da bi bil ta poziv izraz čim širše skupnosti in zato vabita vse, ki se s tem pozivom strinjajo, da s svojim podpisom izrazijo podporo, tako da se obrnejo na urada NSKS in SSO.

Do trentuka, ko so poslali poziv, je bilo zbranih 98 podpisov s strani slovenskih kulturnih in političnih osebnosti iz Avstrije in Italije. Poziv s podpisi bo v naslednjih dneh poslan Vladi Republike Slovenije.

---

 

Podpisani pripadniki slovenske narodne skupnosti v Avstriji in v Italiji

z zaskrbljenostjo spremljamo odločitev Vlade Republike Slovenije, da ukine državni praznik v spomin na žrtve komunističnega nasilja med drugo svetovno vojno in po njej, ki dodatno zaostruje politične odnose v Sloveniji, pa tudi med Slovenci zunaj meja Republike Slovenije. V tem smislu podpiramo izjavo bivšega predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja z dne 18. maja 2023, še posebno v tistem delu, kjer pravi:

"Žrtve komunističnega nasilja so nesporno bile, glede tega ni dvoma. Po odločitvi vlade premierja Goloba zdaj spet ni nacionalnega dneva spomina nanje. To ni samo slabo in narobe, temveč je v luči drugih odločitev te vlade (ukinitev oz. pridružitev Muzeja osamosvojitve) zaskrbljujoče. Vse te odločitve precej hitro in nepotrebno trgajo družbeno soglasje, ki se je vzpostavljalo v zadnjih 15 letih glede primernega političnega govora in ravnanja glede naše polpretekle zgodovine, ki je dosegla intelektualni in politični vrh z Izjavo SAZU Slovenska sprava."

Zgoraj omenjeno komunistično nasilje je zgodovinsko že temeljito in strokovno dokazano, kot so dokazana tudi druga dejstva: od fašistične in nacistične okupacije ter kolaboracije do povojne komunistične diktature, ki vsa spadajo v zgodovino slovenskega naroda.

Rojstvo samostojne in demokratične Republike Slovenije, za katero se je slovenski narod enotno odločil s plebiscitom decembra 1990, je odprlo pot narodni spravi, v katero so upali in še vedno upajo številne Slovenke in Slovenci doma, v zamejstvu in po svetu. Sprava pa se lahko zgodi, če je vsaki strani priznana enakovredna in nenadomestljiva vloga v narodnem telesu. Le tako bo mogoče bolj svobodno in odprto zreti v prihodnost, ki se odpira predvsem mlajšim generacijam slovenskega naroda.

Podpisani pozivamo vse politične strani v Sloveniji, začenši z vlado Republike Slovenije, da bi se vzdržale dejanj, ki bi vodila v nadaljnje pogubno razdvajanje. Prepričano podpiramo delovanje državnih institucij v duhu Izjave SAZU o spravi, še prej pa ob doslednejšem spoštovanju temeljnih načel slovenske ustave in evropskih listin ter v skladu z vzgibi, ki so slovenski narod spodbudili, da si je ustvaril demokratično in svobodno državo ter se polnopravno vključil v proces evropske integracije. Slednja se je rodila iz prepričanja očetov sodobne Evrope, da sta razvoj in sodelovanje možna samo na podlagi miru, tako med narodi kot v narodu samem

1. Valentin Inzko, predsednik NSKS

2. Walter Bandelj, predsednik SSO

3. Julijan Čavdek, pokrajinski tajnik SSk

4. Franca Padovan, županja občine Števerjan

5. Marjan Drufovka, podžupan občine Števerjan

6. Filip Hlede, podpredsednik SSO za Goriško

7. Drago Štoka, odvetnik, bivši deželni tajnik SSk in predsednik SSO

8. Adrijan Pahor, profesor

9. Mirjam Bratina, profesorica

10. Jurij Paljk, odgovorni urednik Novega glasa

11. Ivo Jevnikar, predsednik zadruge Mladika

12. Danijel Devetak, časnikar pri Novem glasu

13. Stefania Beretta, SSO

14. Michele Coren, odbornik pri SSO

15. Alessandro Quinzi, kustos pri goriških pokrajinskih muzejih

16. Jana Bandelj, športnica

17. Blaž Kersevan, SCGV Emil Komel

18. Andrej Černic, časnikar

19. Manuela Quaranta Spazzapan, zdravnica

20. Damijan Terpin, odvetnik in bivši deželni tajnik SSk

21. Albert Devetak, SSO

22. Tatjana Oletič, Slovenska prosveta

23. Martina Valentincic, odbornica na občini Števerjan

24. Marija Doroteja Brecelj, podpredsednica SSO za Tržaško

25. Tomaž Simčič, predsednik Slovenske prosvete

26. Loretta Primosig, odbornica SSO

27. Jordan Ferletič, učitelj

28. David Bandelj, profesor

29. Matej Terpin, podjetnik

30. Avguštin Devetak, podjetnik

31. Andrej Čavdek, tehnik, skavt in športnik

32. Marko Černic, odbornik SSO

33. Marjan Kravos, predsednik Vincencijeve konference in upokojeni ravnatelj

34. Susanna Scuderin, SSO

35. Ilaria Bergnach, predsednica SKPD F. B. Sedej

36. Andrej Vogrič, športni direktor AŠD Olympia

37. Bernardo Spazzapan, zdravnik

38. Nadia Fabris, pevka

39. Štefan Čavdek, prodajalec

40. Goran Rustja, zdravnik

41. Anna Wedam, podpredsednica SSO za Videmsko

42. Jan Leopoli, urednik na Slovenskem programu RAI za FJk

43. Claudio Peric, podpredsednik SKPD Hrast

44. Katja Bandelli, vzgojiteljica

45. Damijan Podversič, vinogradnik

46. Lucija Lavrenčič, učiteljica

47. Bruna Cijak, profesorica

48. Andrej Štekar, bančnik

49. Alenka Legiša, upokojenka

50. Martin Drufovka, podjetnik

51. Marija Tercic, vzgojiteljica

52. Erika Jazbar, časnikarka

53. Veronika Terpin, ekonomistka

54. Tatjana Devetak, ekonomistka, podjetnica, občinska svetnica

55. Janez Terpin, podjetnik

56. Karen Ulian, vzgojiteljica

57. Kristjan Tommasi, javni uslužbenec in občinski svetnik

58. Ana Saksida, kulturna delavka

59. Andrea Sirk, inženir in podjetnik

60. Adriano Corsi, podjetnik, bivši župan

61. Dimitri Tabaj, zobozdravnik in zgodovinar

62. Nerina Devetak, kulturna delavka in gostnika

63. Ezio Gosgnach, glavni urednik štirinajstdnevnika Dom

64. Martin Brecelj, časnikar in kulturni delavec

65. Breda Sussi, časnikarka in kulturna delavka

66. Mauro Leban, upokojenec in skavt, bivši ravnatelj Mladinskega doma

67. David Grinovero, kulturni in politični delavec

68. Niko Klanjšček, upokojenec in kulturni delavec

69. Marko Bukovec, bančnik

70. Danijel Čotar, agronom in publicist

71. Marilka Koršič, upokojena farmacistka in družbeno-politična delavka

72. Lorenzo Persoglia, strojevodja in kulturni ter politični delavec

73. Paolo Posilippo, profesor

74. Miloš Čotar, predsednik ZSKP in agronom

75. Fulvia Premolin, upokojena ravnateljica in bivša županja

76. Matevž Čotar, časnikar

77. Annamaria Balduzzi, upokojena podjetnica

78. Anka Peterlin, profesorica

79. Marko Brajnik, upokojenec in kulturni delavec

80. Martina Šolc, šolnica

81. Peter Černic, profesor

82. Karlo Nanut, profesor

83. Mario Černic, upokojeni profesor

84. Benjamin Černic, upokojenec in družbeno-politični delavec

85. Alenka Soban, tajnica

86. Dimitrij Brajnik, podjetnik

87. Maurizio Peric, odbornik SKPD Hrast

88. Marko Oraže, poslovodni tajnik NSKS

89. Milena Ošina, tajnica NSKS

90. Nanti Olip, predsednik ZNP

91. Jože Wakounig, član ZNP

92. Martina Grahonja, profesorica

93. Simon Terpin, podjetnik

94. Joza Picej, član ZNP

95. Franka Žgavec, predsednica Kulturnega centra Lojze Bratuž

96. Zalka Kelih-Olip, nekdanja tajnica KKZ

97. Janko Krištof, predsednik KKZ

98. Msgr. Renato Podbersič