Namerni napadi na družino?

Novice | 15.05.2023, 09:57 Marjana Debevec

Ob svetovnem dnevu družine, ki ga praznujemo že 29. leto, se pri Združenih narodih sprašujejo, kako bo svetovna rast prebivalstva, ki je lani presegla mejnik osem milijard, v prihodnje vplivala na družine. V Sloveniji se medtem srečujemo z obratnim problemom. Zdi se, da so družine v krizi, kot v mnogih Zahodnih državah, rodnost upada.

Družina ima po besedah tajnika Urada za družino Luke Mavriča še vedno enako pomembno vlogo, kot jo je imela od nekdaj. Institucija družine ni človeška iznajdba, kot bi jo danes radi redefinirali. Po njegovem so premalo zavedamo pomena družine za družbo in se zato ne rešuje njenih resničnih izzivov. »Tako pa smo priča neverjetni ignoranci in molku.

Družini ne priznajo primarne vloge

»Ne smemo se slepiti. Ta drža je namerna in zavestna. Družini nočejo priznati primarne vloge. Seveda, država ima raje posameznike, ki so izkoreninjeni iz družine, ker so bolj vodljivi. To so idealni potrošniki in kupujejo ne le reklamirane artikle, ampak tudi ideologije, ki jih prodajajo kot nadomestke za osamljenost, ki je hčerka razrahljane družine.«

Mavrič je še prepričan, da bo ta družinska politika terjala mnogo žrtev med mladimi, ki odraščajo v razbitih družinah in si ne zmorejo ustvariti lastnega družinskega gnezda.

Zavestno gradimo kontra kulturo!

Na vpliv družbenih omrežjih in LGBT ideologije je za naš radio opozoril tudi voditelj društva Družina in življenje Benjamin Siter. In kaj lahko storimo? »Možna je le ena pot. Veliko bolj namenoma in zavestno kot doslej bomo morali graditi krščansko kontra kulturo. Mi starši bomo morali še bolj zavzeto kot doslej vzeti svojo vero zares in namesto da bi skušali bojevati družbeno ideološke bitke bomo morali vsak dan znova pomesti pred svojim pragom.

In poskrbeti, da se vsak od nas – tako oče kot mama – vsak dan znova poveževa z Bogom v molitvi, da sva zavestna Jezusova učenca, ki živita iz moči zakramentov in ki se potem preko srečevanja z drugimi, ne le podobno mislečimi, pač podobno živečimi pari, iskreno trudiva graditi odnose, za katere je vredno živeti.« Prav ti odnosi so namreč po Siterjevih besedah temelj tudi za naše otroke.

Dejavnosti za skupno preživljanje prostega časa

Danes vstopamo tudi v Teden družine, ki je namenjen spodbujanju družinskih vrednot in krepitvi družinskih odnosov. V tem tednu potekajo različne aktivnosti in dogodki, namenjeni družinam, ki jih spodbujajo, da skupaj preživijo kakovosten čas ter se naučijo veščin in tehnik za izboljšanje medsebojnih odnosov.

Celotno razmišljanje tajnika Urada za družino pri SŠK Luke Mavriča

Torej družina ima še vedno enako pomembno vlogo, kot jo je imela od nekdaj. Institucija družine ni človeška iznajdba, kot bi jo danes radi redefinirali. Družba in državna politika je lahko do družine naklonjena, ali pa ne.

Prav bi bilo, da bi danes 15. maja, na mednarodni dan družine, kot ga je v 90-ih letih prejšnjega stoletja določila OZN, slišali kakšno spodbudno besedo s strani naše vlade, ki oblikuje našo družinsko politiko. Če bi se zares zavedali pomena družine, ki jo ima za našo družbo, bi morali vsi mediji tekmovati s prispevki o položaju družine v naši državi, o njeni pedagoški funkciji, o njenem izjemnem pomenu za psihično zdravje otrok, o perečem vprašanju rodnosti pri nas in starajoči družbi, o nenadomestljivi vlogi pri prenašanju vrednot ... Tako pa smo priča neverjetni ignoranci in molku.

Napad na družino je nameren

Ne smemo se slepiti. Ta drža je namerna in zavestna. Družini nočejo priznati primarne vloge. Papež Frančišek pravi, da »živimo v kulturi, ki je bolj malo prijateljska, če ne celo sovražna do družine.« Opozarja, da »družina ni del problema, ampak del rešitve!«

Seveda, država ima raje posameznike, ki so izkoreninjeni iz družine, ker so bolj vodljivi. To so idealni potrošniki in kupujejo ne le reklamirane artikle, ampak tudi ideologije, ki jih prodajajo kot nadomestke za osamljenost, ki je hčerka razrahljane družine.

Žrtve med mladimi

Če torej državi z vsemi njenimi aparati in nevladnimi organizacijami ni do zdravih družin, to ne pomeni, da bo družina izgubila na pomenu. Pomeni pa težavo za naš narod, kulturo, družbo in v končni fazi pomeni težavo za prihodnost našega naroda. Ta družinska politika bo terjala mnogo žrtev med mladimi, ki odraščajo v razbitih družinah in si ne zmorejo ustvariti lastnega družinskega gnezda.

Župnije - zatočišča za družine?

Cerkev se zaveda pomena družine. Kristjani se lahko še bolj povežemo v molitvi, da bi naše družine postale in ostale ognjišča ljubezni, prave male »hišne Cerkve«. Molimo, da bi bila naša župnijska občestva prava zatočišča za družine, kjer se skupaj srečamo, obogatimo, se podpiramo v preizkušnjah, najdemo moč in oporo.

Da bi torej Cerkev postala še bolj družinska, kot ena velika družina družin. Tako bomo našli moč, da živimo in pričujemo za družinsko življenje, kakor si ga je zamislil Bog.

Celotno razmišljanje voditelja Družine in življenja Benjamina Siterja

Ob svetovnem dnevu družin, ki ga obeležujemo 29-ič zapored se pri Združenih narodih letos sprašujejo, kako bo svetovna rast prebivalstva, ki je lani presegla mejnik 8 milijard, v prihodnje vplivala na družine.

V Sloveniji se namesto rasti prebivalstva srečujemo z obratnim problemom. Družinsko življenje se zdi v krizi.

Vplivi družbenih omrežij in LGBT ideologije

Vse manj je mladih, ki bi se odločali za družino; za poroko; vse manj je rojenih otrok; družine, ki pa otroke imamo, se srečujemo s poplavo vplivov, ki narašča z eksponentno hitrostjo iz leta v leto - od vpliva družbenih omrežij - nedavni dogodki v naši soseščini kažejo, da starši precej slabo razumemo, čemu so na vsakodnevni ravni podvrženi naši otroci; do naraščajočega vpliva LGBT ideologije ter tektonskih sprememb, ki se bodo v družbi zgodili v prihodnih desetih letih - od sprememb, ki bodo posledice umetne inteligence do sprememb v naši Cerkvi, ki nas bo drastičnem zmanjšanju števila duhovnikov pustil brez možnosti za duhovno vzgojo in oskrbo, kot smo jih poznali doslej. Jasno je, da posledic vseh teh vplivov ne čutijo le naši otroci, pač pa tudi mi sami.

Porodi se nam vprašanje: Kaj sploh lahko storimo?

Tu je možna le ena pot. Dosti bolj namenoma in zavestno kot doslej bomo morali graditi krščansko kontrakulturo. Mi, starši, bomo morali še bolj kot doslej vzeti svojo vero zares; namesto, da bi skušali bojevati družbeno ideološke bitke bomo morali vsak dan znova pometati pred svojim pragom in poskrbeti, da se vsak od nas - oče in mama - vsak dan znova poveževa z Bogom v molitvi, v branju Božje beseda; da sva zavestna Jezusova učenca, ki živita iz moči zakramentov in ki se potem preko srečevanja z drugimi - ne le podobno mislečimi, pač pa podobno živečimi - pari, trudiva iskreno graditi odnose, za katere je vredno živeti; odnose, ki bodo dali trden temelj našim družinam in močan, pristen, dober zgled našim otrokom.

Zagotovila, da se bodo naše vrednote prenesle na naslednje generacije tako ali tako nimamo; je pa zavestno delo na duhovni rasti ter na odnosih naša najboljša in v bistvu edina možnost, ki jo imamo.