Papež na Madžarskem proti ideološkim kolonizacijam v Evropi #foto

Papež in Sveti sedež | 28.04.2023, 14:22 Marjana Debevec

»Treba je znova najti evropsko dušo. Navdušenje in sanje so ustanovne očete Evrope vodili k temu, da so znali gledati preko svojega časa, preko svojih nacionalnih interesov in trenutnih potreb. Oblikovali so diplomacijo, ki je bila sposobna obnoviti edinost, ne pa povečevati raztrganine,« je v prvem nagovoru v okviru tridnevnega obiska na Madžarskem dejal papež Frančišek. V prvem nagovoru, ki je bil sicer namenjen predstavnikom oblasti in diplomatskega zbora, je sveti oče poslal sporočilo celotni Evropi.

Papež je k našim sosedom prispel malo po deseti uri dopoldne. Po uvodni slovesnosti se je posebej sestal s predsednico države Katalin Novák in predsednikom vlade Viktorjem Orbanom. Sledilo je srečanje s politiki in člani diplomatskega zbora.

Predsednica Novák je na srečanju svetemu očetu zagotovila, da želi Madžarska prispevati k miru v Evropi. Opozorila je tudi, da je nujno potrebna moralna prenova evropskih narodov. Življenje, ki temelji na krščanskih vrednotah, ima prihodnost, je poudarila.

Madžarska si zato prizadeva za zaščito zakonske zveze moškega in ženske ter zaščito človeškega življenja od spočetja naprej, je še poudarila predsednica države. Spomnila je tudi na vojno v Ukrajini in povedala, da delajo vse za pomoč beguncem iz te trpeče države.

Kot matere želimo, da zmaga mir, saj ne želimo, da naši možje in sinovi odhajajo v vojno, je poudarila Katalin Novak. Svetega očeta je povabila, naj pozove vse, ki imajo moč, da končajo to nesmiselno vojno. Spomnila je na sv. Elizabeto Ogrsko, ki je vedno pomagala ranljivim in ubogim. Prav ta svetnica je vzor tudi današnjim Madžarom. Kaže jim na pomen usmiljenja, tudi za tiste, ki so na oblasti.

Edinost ne pomeni, da smo vsi enaki - ohranimo istovetnost narodov

Papež Frančišek je za osrednjo nit svojega razmišljanja vzel mesto Budimpešto. Potem ko je orisal bistvene zgodovinske poudarke, med katerimi sta tudi komunistični režim in zatiranje Judov, je sveti oče Budimpešto označil za mesto mostov.

Politike pogosto vodijo le njihovi lastni interesi, vendar pa to ne vodi do miru, je poudaril papež. Evropa naj bi si prizadevala k sprejemanju vseh in nikoli nikogar gledala kot sovražnika. »Treba je znova najti evropsko dušo. Navdušenje in sanje ustanovnih očetov Evrope so jih vodili, da so znali gledati preko svojega časa, preko nacionalnih interesov in trenutnih potreb. Oblikovali so diplomacijo, ki je bila sposobna obnoviti edinost, ne pa povečevati raztrganine.« Edinost pa po papeževih besedah ne pomeni uniformnosti.

V tej luči je sveti oče spomnil je na Ukrajino. »Tudi Evropa, sestavljena iz 27 držav, ki naj bi gradile mostove med narodi, potrebuje danes prispevek vseh in ne zmanjšati posebnosti vsakega posebej. Potrebna je skladnost vseh, ki pa ne pritiska na posamezne dele. Vsi naj bi se čutili povezani med seboj, obenem pa naj bi se ohranila njihova istovetnost.«

Splav je vedno tragičen poraz

Papež je zaželel Evropo, ki ne bi podlegla populizmom in zagledanosti vase, po drugi strani pa naj ne bi postala utekočinjena, če ne že plinasta. In kaj to pomeni? Opozoril je pred neko abstraktno nad nacionalnostjo, ki zanemarja življenje posameznih narodov. Gre za ideološke kolonizacije, kot je teorija spola, ki brišejo razlike med ljudmi. »Življenju nasprotujejo omejeni pogledi na svobodo. Za dosežek imajo na primer nepojmljivo pravico do splava, ki je vedno tragičen poraz.« Evropa naj bi po papeževih besedah spodbujala nataliteto in družino.

Prihodnost za vse, ali pa je ne bo

Ob sklepu je sveti oče spomnil še na madžarske svetnike, kot sta sv. Štefan in sv. Elizabeta Ogrska. Zgodovina dežele je po njegovih besedah prepletena s svetniki.

Kristjan pa je po besedah svetega očeta po zgledu svetnikov tudi tisti, ki sprejema tujce. Spomnil je, da je v vseh, ki bežijo iz svojih držav, navzoč Jezus. Evropa naj bi si skupaj prizadevala oblikovati varne poti za te ljudi in obenem iskala prihodnost, ki bo skupna za vse, ali pa je ne bo.