Nekdanji generalni direktor Policije Anton Olaj | (foto: STA)
Kaj o obiskih policistov pri kmetih poreče njihov nekdanji šef?
Slovenija | 24.04.2023, 15:02 Alen Salihović Rok Mihevc
Policija pred za jutri napovedanim protestom kmetov v središču Ljubljane obiskuje kmetije in poizveduje, koliko se jih namerava s traktorji pripeljati pred državni zbor. Na policiji so se na očitke odzvali s pojasnilom, da gre za običajno prakso, ne za ustrahovanje.
SLS, Balažić in Bogovič: Nepotreben pritisk
Na dogajanje se je odzval predsednik SLS Marko Balažic. Po njegovih besedah so na Policijski upravi Ljubljana potrdili, da so zbirali obvestila. V stranki obisk policistov na dvoriščih kmetij dojemajo kot nepotreben pritisk pred protesti, ki daje vtis zastraševanja. Njihov evropski poslanec Franc Bogovič pa je opozoril, da je zgrožen nad fotografijo policijskega avtomobila na kmečkem dvorišču in da se je podobno dogajalo že pri zadnjem protestu v Sevnici, kjer so policisti pred protestom popisali vse udeležence.
OBVESTILO ZA JAVNOST
— dr. Anton Olaj (@dr_Olaj) April 23, 2023
Zbiranja obvestil policista pri kmetu doma glede udeležbe na protesta je sprožila polemiko o tem, kaj policija sme in, ali se je tako delalo tudi v času prejšnje vlade. V tej zvezi dajem sledečo izjavo: pic.twitter.com/jvDrY6jQd9
Nekdanji generalni direktor dr. Anton Olaj!
Za komentar smo poklicali nekdanjega generalnega direktorja Policije dr. Antona Olaja. Zbiranja obvestil policista pri kmetu doma glede udeležbe na protesta je sprožila polemiko o tem, kaj policija sme in kaj ne. »Glede tega je dobro vedeti, da postava zagotavlja ljudem svobodo mirnega zbiranja in protestiranja. Zato omogoča zakon za nemoten potek javnih shodov možnost policistom, da zbirajo relevantna obvestila, ampak seveda ne na način, ki bi ga ljudje lahko razumeli kot omejevanje njihove svobodne odločitve glede udeležbe na takšnih dogodkih.«
Na trditve Pravne mreže za varstvo demokracije, da so se tovrstna preverjanja dogajala tudi v času prejšnje vlade pa je dr. Olaj odgovoril: »Policija v času mojega vodenja pod prejšnjo vlado udejanjanje teh pravic ni ovirala, čeprav je delovala v zelo specifičnih situacijah, ki so zadevale socialne stike zaradi pandemije. Prepričan sem, da smo delali dobro in odgovorno in smo tudi pozitivno prispevali k krepitvi pravne države, h čemer javno pozivam tudi vodstvo policije pod novo vlado.«
Na vprašanju ali gre pri teh postopkih za povsem normalne preverbe in ali je v tem, kaj spornega, pa nam je sogovornik pojasnil: »Preverba policistov pri kmetu ni bila takšna, ki bi vzbujala zaupanje ljudi. Je bilo razumljeno kot odvračalno, kot da ni bilo dobro, da se bodo udeležili shoda.«
Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zahteva sklic nujne seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo z obravnavo naslednje točke: »Nesorazmerno poseganje Policije v pravico do mirnega zbiranja in izražanja mnenj«
V Sindikatu kmetov Slovenije in ostalih nevladnih kmetijskih organizacijah so za torek, 25. aprila 2023, napovedali vseslovenski protest kmetov v Ljubljani. Kot razlog so navedli nepripravljenost politike, da sliši kmete in ukrepa tako, da bi kmetom omogočila kmetovanje.
Po tej napovedi je v petek, 21. aprila 2023, na družbenih omrežjih zaokrožila informacija, da je Policija pred napovedanim protestom kmetov obiskovala kmetije in poizvedovala, koliko kmetov se namerava s traktorji pripeljati v Ljubljano na navedeni vseslovenski protest kmetov.
Nosilec kmetijske dejavnosti z območja Mestne občine Ljubljana je na družbenem omrežju objavil, da ga je obiskala Policija in ga spraševala, ali se namerava protesta udeležiti. Prav tako so ga spraševali, ali pozna še koga, ki se bo udeležil omenjenega protesta. Informacije, da policisti te dni obiskujejo kmete in jih sprašujejo, ali se bodo s traktorji udeležili vseslovenskega protesta kmetov v Ljubljani ali ne, ter zaslišujejo državljane, ali vedo, kdo se bo protesta udeležil, prihajajo z različnih območij Slovenije. Pri tem gre po naši oceni za čisto zlorabo policijskih pooblastil.
Predlagatelji nujne seje ocenjujemo, da gre pri ravnanju Policije za nedopusten poseg v ustavno pravico svobode gibanja (32. člen Ustave RS), varstva osebnih podatkov (38. člen Ustave RS), pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave RS) in svobode izražanja (39. člen Ustave RS).
V zvezi s takšnim ravnanjem Policije nad državljankami in državljani velja spomniti na izjavo predsednice Državnega zbora mag. Urške Klakočar Zupančič, ki je na 3. izredni seji dne 1. junija 2022 med drugim dejala: »Obljubljam, gospod Golob, da se bom prva oglasila, če boste poslali Policijo nad protestnike z vodnim topom, solzivcem, s pendreki ali kakorkoli drugače.« Med drugim je dejala tudi, da je pravica do protesta ustavna pravica in da nihče ne bo razganjal protestnikov.
Takšno ravnanje Policije vpliva na stopnjo zaupanja v njeno delo, njeno dobro ime in ugled. Takšno ravnanje tudi ne sledi Ustavi Republike Slovenije, ki ureja pravico do mirnega zbiranja in izražanja mnenj, Zakonu o javnih zbiranjih, Zakonu o nalogah in pooblastilih policije, podzakonskim predpisom in Kodeksu Policijske etike.
Služba za odnose z javnostmi SDS
POVPRAŠALI SMO TUDI POLICIJO
Na policijo smo sicer naslovili nekaj vprašanj, med njimi je vpršanje po čigavem naročilu so se vršili obiski policistov pri kmetih, ali za tovrstne preverbe obstaja zakonska podlaga ter ali so pregroba sklepanja kmetov, da gre pri preverbah za neke vrste pritisk oziroma grožnje. Posredujemo vam odgovor policije:
Spoštovani.
V zvezi z v javnosti izraženimi pomisleki o neutemeljenem delu policije v primeru zbiranja obvestil od občanov pojasnjujemo, da je zbiranje obvestil eno od osnovnih pooblastil policije, ki je poleg sodelovanja z organizatorjem ključno za uspešno pripravo in izvedbo vseh ustreznih ukrepov za spremljanje takšnih varnostnih dogodkov, kot je javni shod.
Policisti tudi v primeru ostalih javnih zbiranj, torej tudi v primeru koncertov, športnih in drugih javnih prireditev, vedno zbirajo obvestila, in sicer od oseb, ki so zaupanja vredne in ki bi policiji lahko dale koristne podatke, pomembne za spremljanje in varovanje tovrstnih dogodkov. Vse pridobljene informacije ovrednotimo, z njihovo pomočjo pa ustrezno in sorazmerno načrtujemo opravljanje svojih temeljnih nalog, s katerimi zagotavljamo varnost vsem – tistim, ki se bodo dogodka udeležili, kot tudi tistim, ki se bodo kot naključni mimoidoči zgolj znašli v bližini. Varovanje ljudi in njihovega premoženja ter varovanje ustavnih in ostalih temeljnih človekovih pravic in svoboščin je namreč naše temeljno poslanstvo, ki pa ga brez določenih ukrepov ni mogoče uresničiti.
Razumeti je treba, da so verodostojne informacije o varnostnih dogodki nujne, da lahko zagotovimo varnost tako udeležencem shodov kot tudi vsem drugim državljanom. Pri dogodkih, kjer je veliko ljudi, je treba v izogib zapletom marsikaj predvideti in načrtovati, med drugim tudi ustrezne intervencijske poti za nemoteno delo služb reševanja, če pride do situacij, ki zahtevajo posredovanje teh služb na določenih krajih, promet na cestah pa je denimo oviran. Kljub informacijam, ki jih pridobimo od organizatorjev javnih zbiranj, če le ti sodelujejo s policisti, je za pripravo ustreznih ukrepov treba pridobiti informacije o prihodih in odhodih udeležencev iz različnih krajev, preveriti informacije, ki povečujejo tveganja in se praviloma pojavljajo na družbenih omrežjih o potencialno konfliktno nastrojenih skupinah, ki bi lahko ovirale shod, ipd....
Poudarjamo, da pri zbiranju obvestil ne gre za zasliševanje ljudi ali kakršnekoli nedopustne oblike dela s katerimi bi imeli namen ustrahovati sogovornike. Zbiranje obvestil je oblika informativnega pogovora, ki poteka brez vsakršne prisile ali vplivanja na posameznike. Je pravzaprav najbolj učinkovit način pridobivanja informacij, ki je v obojestransko korist – policija s pridobljenimi informacijami lažje načrtuje svoje naloge, obenem pa tudi občanom sporoča, da bo na dogodku prisotna, kar udeležencem dogodka vliva zaupanje, da bodo tam lahko varno izražali svoje mnenje in uveljavljali svojo ustavno varovano pravico do mirnega zbiranja.
Razumemo, da so nekatere naloge policije med ljudmi nepriljubljene. A tisto, kar je za nekoga neprijetnost, lahko za koga drugega pomeni varnost. Nenazadnje je policija tu zato, da skrbi za varnost vseh.
