Sašo in Neža Šketa: Jedi, pripravljene v enem loncu ali ponvi, so trend.

Mladoskop | 10.03.2023, 21:30 Nataša Ličen

V postu, ko si nekateri načrtno odmerijo manj hrane, ali se odločijo vsaj za bolj zdravo prehranjevanje, je tudi priložnost za premislek o odpadkih v kuhinji, o prevelikih količinah hrane, ki jih prinesemo domov in ne zmoremo vsega pravi čas porabiti, potem pa to zavržemo, torej o bolj trajnostnem prehranjevanju. Slišali smo, da Sašo Šketa s svojo ženo Nežo, ustvarja v kulinaričnem studiu na Vrhniku, pa smo potrkali na vrata njunega delovnega okolja in se pogovarjali, kako v svet vsakdanjega prehranjevanja vstopiti odgovorneje in bolj trajnostno.

Njuni recepti gredo po vsem svetu, ustvarjata tudi video vsebine na svojih družabnih omrežjih. Izumljata dostopne recepte z lokalnimi in čimbolj sezonskimi sestavinami. Prizadevata si, da porabita vso hrano in je ne zavržeta. Prav to pa lahko še bolj spodbudi kreativnost in inovacije v njuni kuhinji.

O posebnostih ali bolje o priložnostih postnega časa, tudi v svetu slaščic

Sašo: »Na sploh bi poudaril zmernost. Pri hrani je to dobrodošla in pomembna vrlina. Treba je jemati živila lokalnega okolja, lahko posežemo tudi v tradicijo, jo le prenesemo v novejši jezik priprave in ponudimo kot bolj sodoben krožnik.«
Neža: »Studio je zame drugi dom, cilj nama je bil narediti udoben prostor, ki spodbuja prijetno druženje. Tehnične stvari prepuščam Sašu, a se učim, ker vem, da bom morala tudi sama izpopolniti to znanje, toda kuhanje ostaja na prvem mestu. Obožujem sladko, sladica je zaključen grižljaj po jedi. Sem pa imela obdobja, ko sem se jim morala odpovedati, vem, da se lahko zdrži tudi brez ali jih nadomestimo z jogurtom, s sadjem, ki nam bolj koristi ali pripravimo sladice brez sladkorja. So tudi za dušo. Pri Sašu mi je všeč, ker širi moja obzorja. Pri najini zgodbi vsekakor drži, da gre ljubezen skozi želodec. Kuhinja je široko področje.«

Vsi kuhamo, kljub temu pa kuharjev in ostalega osebja v gospodarskih panogah ni dovolj

Sašo: »Srčno upam, da se bo trenutno pomanjkanje kadra v kuhinji in strežbi spremenilo. Kuhanje je zelo kreativen poklic, ni vsakodnevna rutina in upam, da se bodo mladi bolj odločali za ta poklic, pri katerem službe ni težko dobiti.«

Verjamem, da nam hrana, ki zraste v naši okolici, zadostuje. Tudi med, od domačih čebelj je najboljši.

"Moja zgodba v kuhinji se je začela z bratom, pozneje se je šele razvilo v posel. V kulinaričnem studiu ustvarjam šest let, včasih imam občutek, kot da bi živel sanje. Ne počutim se, kot da bi hodil v službo, čeprav v studiu preživim praktično deset ur na dan.«

Kaj je to trajnostno kuhanje?

»To pomeni, da porabimo vse sestavine, da načrtujemo jedilnike pri domači kuhi. Pri mojem delu pa je treba biti trajnosten tudi v idejah, skozi recepte pomagamo ljudem pri lažjih odločitvah za trajnejše pristope v njihovi prehrani. Na svojo vlogo gledam kot na nekoga, ki spodbuja, ponudi preverjene recepte, da bo ljudem priprava jedi v veselje in bo jed seveda na koncu tudi uspela. Hrana nam je danes dostopna, čeprav se draži, je vseeno ponudba velika. Zato je pomembno načrtovati, in da ne hodimo po nakupih lačni, ker bo v košarici pristalo, kar sploh nismo imeli namena kupiti in morda tudi ne bomo uspeli porabiti.«

 V postu bi lahko posegli bolj po jedeh na žlico. Imamo veliko receptov.

Diete?

»Vsako telo je zgodba zase, treba se je poslušati, osnovne nutricionistične smernice so seveda dobrodošle, toda kar deluje zame, drugemu morda ne bo koristilo. Trendi sodobne kuhinje so jedi v enem loncu, ali v eni ponvi, takšne jedi so hitro pripravljene, zdrave in privlačne.«
Neža: »Sašo je začel s presnimi sladicami, sama sprva nisem bila njihova privrženka. Ker pa imava tako širok spekter ustvarjanja, sem se preizkušala tudi pri tem, pripravljala sladice iz oreščkov na primer in so dobro nadomestile potrebo po sladkem. Da se. Recept preveriva kar nekajkrat, izbirava takšne, ki zagotavljajo uspeh. Recept je treba najprej dobro prebrati. Tudi dobra volja je potrebna za uspeh jedi, če se lotimo kuhanja slabe volje, ne bo uspelo. Vsaj pri meni se to pozna. Kuhanje je konstanten izziv. Veliko območje znanja, nikoli ni dolgčas.«

Postni čas v kuhinji

Sašo: »Post je kompleksna tematika, pri postu bi rekel manj vsega, oziroma več ničesar. Pri hrani se je v postu vsekakor treba malo zadrževati, ampak post ni samo hrana, so tudi naše misli, kako delujemo v svetu. To je čas, da se malo ustavimo, vsaj upočasnimo, če že ne ustavimo, se ozremo vase in pogledamo, kdo sploh smo, kaj želimo, kaj počnemo ta trenutek v življenju. Vsak ima svojo zgodbo in svojo situacijo. Post je zame, da se malo ustavim in se ozrem nad svojim življenjem, kako si želim naprej.«
Kje in kako jemo?
»Ravno pred dnevi sem razmišljal, koliko ljudi med tednom poje obrok za mizo in koliko pred ekranom. To se mi zdi pomembno, si za hrano vzeti čas, in potem tudi počasneje jemo, bolj zavestno, posledično verjetno tudi manj. Na hitro v avtu ali pred televizijo pa samo mečemo vase, kar ni najbolj modro ravnanje. V kuhinji so pomembni tudi red, čistoča, urejenost, tako tudi delo steče bolje.«