Pogledali smo v ozadje načrtovanega poseka na Rožniku.

Slovenija | 04.03.2023, 12:00 Rok Mihevc

Oddajo Doživetja narave smo tokrat posvetili gozdu s posebnim namenom oz. mestnim gozdovom. Prav sečnja na območju Tivolija, Rožnika in Šišenskega hriba je prejšnji mesec dodobra razburila javnost, predvsem Ljubljančane in rekreativce. Blaž Lesnik je gostil vodjo ljubljanske območne enote Zavoda za gozdove Viktorja Miklavčiča.

Kaj se trenutno dogaja na tem območju? Izvajalci so januarja sečnjo zaradi razmočenega terena ustavili …

Na terenu trenutno zaključujejo dela, ki so bila načeta. Istočasno poteka tudi intenzivno usklajevanje stroke in lastnika, to je Mestna občina Ljubljana, glede nadaljevanja izvajanja ukrepov na tem območju. Pripravlja se tudi posvet na to temo. Z njim želimo javnosti pojasniti, kaj smo počeli in kaj se na Rožniku pravzaprav dogaja.

Kaj pravzaprav pomeni mestni gozd, kaj je gozd s posebnim namenom, kakšni atributi ga določajo?

Mestni gozd se v splošnem razume kot gozd, ki je v lasti mesta. V strategiji upravljanja mestnih gozdov pa ta ne pomeni samo tega, ki je v lasti mesta, ampak gozd, ki je nekako v uporabi meščanov za rekreacijo in podobne funkcije. Takšen gozd se razglasi predvsem zato, da ima mestna občina več pravic in predkupno pravico za nakup gozdov, kar je zelo pomembno v nadaljevanju, ko želimo v gozdovih izvajati ukrepe, ki so nalašč prilagojeni rekreaciji in turizmu v okolici mesta. Tak primer so recimo postavljanje usmerjevalnih tabel, klopc in podobno.

Kakšen je ta posebni namen?

Ta posebni namen je razglašen zaradi poudarjenih socialnih funkcij. To so funkcije, ki so namenjene predvsem ljudem, rekreaciji, turizmu in podobno.

Kakšno vlogo pa ima v mestnem gozdu lesno proizvodnja funkcija?

Je neka spremljevalna dejavnost, ki je ni potrebno odpisati, če poudarjamo socialne funkcije. Sistem gospodarjenja, ki ga poznamo v Sloveniji omogoča usklajevanje vseh treh vrst funkcij, torej ekološke, gospodarske in socialne. Če eno funkcijo bolj poudarjamo, še ne pomeni, da ostale zanemarjamo. Primer je recimo območje Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib, ki je razglašeno kot krajinski park, ki pa je razglašen na podlagi ekoloških funkcij. Na teh območjih sečnje se kombinirajo vse funkcije, s tem, da je najbolj poudarjena socialna.

Če pogledamo celo območje kot park, v njem najdemo tudi rezervate, kjer je prepovedano gospodarjenje z gozdom, oz. se izvajajo samo dela, ki so namenjena ohranjanju teh rezervatov. Nedaleč je tudi ekocelica, kje tudi ne izvajamo nobenih del. To pomeni, da je gozd namenjen naravnemu razvoju. To se je zgodilo npr. po žledu.

Koliko pa je še takšnih gozdov po Sloveniji?

Zelo znan je celjski mestni gozd, poznamo Panovec pri Novi Gorici, tudi v Mariboru pripravljajo nekaj podobnega.

Mestni gozdovi so pomembni, tudi zato, ker je nanje vezano življenje številnih prebivalcev …

In ti gozdovi so razglašeni z namenom, da izboljšujejo kvaliteto meščanov. Moramo pa se zavedati, da je mestni gozd izjemno velik in zaradi tega moramo v njem neprestano delati, ukrepati in ga vzdrževati.

Kakšne pa so pristojnosti Mestne občine Ljubljana v tem gozdu?

Kot lastnik ima vse pristojnosti, v ostalih delih ima pristojnosti kot jih nalaga odlok gozda s posebnim namenom. Konkretni vpliv je ta, da pri gospodarjenju z gozdom bolj poudarjamo socialne funkcije. Eden izmed bolj konkretnih ukrepov je zelo vezan na vzdrževanje sprehajalnih poti.

To konkretno pomeni, da je bila občina Ljubljana v tem poseku tista, ki je odredila ta posek?

Odredila ne, ker to pomeni v gozdarskem žargonu čisto nekaj svojega. To se zgodi s t.i. C odločbo, če gozd napade recimo lubadar. Takrat Zavod za gozdove odredi poseg, v takih primerih kot je bil ta, pa se dogovorno, v smislu svetovanja, odločimo, kdaj se bo kakšen ukrep izvedlo. Ukrep na koncu izvede lastnik, Zavod za gozdove pa ga odobri.

Kakšno je sodelovanje med vami in občino?

V primerjavi z drugimi lastniki se bolj pogosto pogovarjamo in običajno tudi dlje časa premlevamo, preden izvedemo kakšen ukrep. Ker je pač okolje bolj občutljivo in so pomembni tehtni premisleki.

Torej, metoda za ukrepanje v gozdu, kjer prevladuje socialna funkcija, je drugačna kot v gozdovih z lesno proizvodno funkcijo.

Gozdarji v gozdu ukrepamo predvsem s tem, da odstranjujemo drevesa. Če pogledamo mladje, imamo lahko na hektar 50 tisoč osebkov, v odraslem gozdu imamo 500 osebkov. Vse ostalo se tekom odraščanja gozda odstrani. S tem, da se obseg ukrepov v starejših razvojnih fazah določa t etatom. Se pravi, pomemben pokazatelj stanja gozda je lesna zaloga, etat pa pomeni, koliko te lesne zaloge bomo odstranili iz gozda.

Za gozdove, kjer je pomembna gospodarska funkcija velja, da se letno poseka približno 80 odstotkov prirastka, v mestnih 50 odstotkov. S tem, da se običajno tukaj zajame tudi sanitarno sečnjo. Torej bistveno manj kot v gospodarskih gozdovih. Kar pa na dolgi rok pomeni, da so drevesa starejša in slej ko prej pride obdobje, ko drevesa postanejo prestara in začnejo odmirati sama od sebe, kar pomeni nevarnost za padanje suhih vej. To pa ne gre skupaj s socialno funkcijo, torej sprehajanjem, rekreacijo in podobnimi aktivnostmi v gozdu.

Kar pa na dolgi rok pomeni, da so drevesa starejša in slej ko prej pride obdobje, ko drevesa postanejo prestara in začnejo odmirati sama od sebe, kar pomeni nevarnost za padanje suhih vej. To pa ne gre skupaj s socialno funkcijo, torej sprehajanjem, rekreacijo in podobnimi aktivnostmi v gozdu.

V ospredju konkretnega poseka, ki je razburil javnost, je predvsem estetska vrednost. Verjetno je bil tudi šok rednih obiskovalcev zaradi spremenjenega izgleda obiskovalcev. Kako ste kot strokovnjaki argumentirali ta posek?

En bistven argument so alge, ki napadajo gozd. Ta organizem se imenuje fitoftora. Na pogled je kot gliva, v resnici je alga. In predvsem napada korenine dreves, na njih ima neopazne znake prisotnosti, črni izcedek skorje na bukvi. Njena prisotnost pomeni, da so zelo verjetno načete tudi korenine dreves. S tem se njihova stabilnost zmanjša, kar opazimo po nesorazmerju velikosti koreninskega sistema in dreves. To se opazi pri podiranju dreves zaradi vetra. Najpogosteje se prenaša z vodo in s čevlji obiskovalcev. In velika prisotnost obiskovalcev pomeni tudi večjo ranljivost tega gozda.

In to algo ste zaznali na tem območju?

Tako je. S tem se je ukvarjal tudi Gozdarski inštitut, ki je spremljal propadanje teh dreves in ta pojav je bil značilen za ta najlepši del gozda, ki je zadnja leta opazno hiral in propadal. Zaradi hiranja in zmanjševanja krošenj je prišla svetloba do tal, pojavilo se je mladje, ki se je lepo razvilo. Ob presoji ali izvesti posek ali ne, smo seveda presojali možnost preživetja dreves, ki so ostala in pa razvoj mladega gozda. Ocenili smo, da načeta drevesa ne bodo preživela naslednjih 15 let in bi bilo škoda, da poškodujejo mladi gozd, ko bodo stihijsko padala. Tako smo se odločili, da dopustimo izvesti ta poseg.

Ob presoji ali izvesti posek ali ne, smo seveda presojali možnost preživetja dreves, ki so ostala in pa razvoj mladega gozda. Ocenili smo, da načeta drevesa ne bodo preživela naslednjih 15 let in bi bilo škoda, da poškodujejo mladi gozd, ko bodo stihijsko padala.

Kaj vas je ta zgodba naučila, namreč pri samem komuniciranju je morda šlo res kaj narobe?

Ja, sicer ne bi bilo tako močnega odziva v javnosti. Ta del moramo v prihodnje izvesti drugače, predvsem bolj temeljito komunicirati z javnostjo. Da se pojasni, zakaj so neki ukrepi potrebni že vnaprej, ne šele potem, ko se enkrat odzove. Smo pa imeli na tem območju pred desetimi leti zelo podobno sečnjo, celo večjo. Takrat smo javnost obveščali na enak način in naivno smo sklepali, da bo v tem primeru podobno.

Kaj mislite, da je spodbudilo ta odziv?

Mogoče je vseeno zdaj več obiskovalcev, mogoče so drugi, predvsem pa je bil sprožen medijski odziv, takrat tega ni bilo. Odzivi so v današnjih časih drugačni, bolj intenzivni, tudi zaradi družbenih omrežij.

Boste ostali pri načrtovanem številu dreves, ki jih boste posekali?

Trenutno potekajo usklajevanja med stroko in lastnikom, dogovarjamo se o ukrepih, s katerimi bi mogoče posekali manj dreves, kot je bilo sprva odobreno, moramo pa se uskladiti na način, da bodo imeli izvedeni ukrepi še vedno smisel. Glavni namen pa je varnost obiskovalcev, varnost vodohrana in pomladitvena sečnja, mogoče z malo manjšo intenzivnostjo.