V Bruslju medijski gostje, katerih stališča Evropska komisija redko sliši

Evropska Unija | 09.03.2023, 15:33 Rok Mihevc

Svoboda medijev v Evropski uniji je bila osrednja tema okrogle mize v Evropskem parlamentu, pri čemer so kot primer obravnavali Slovenijo. Gostila jo je poslanka Evropske ljudske stranke Romana Tomc. Na srečanje z namenom predstavitve stališč, ki jih komisija redko sliši, je povabila predsednika programskega sveta RTV Petra Gregorčiča, novinarja Petra Jančiča in nekdanjega novinarja Mira Petka. Poleg političnih pritiskov na RTV so opozorili tudi na nedopustnost nedavnega obiska evropske komisarke Vere Jourove na ustavnem sodišču v občutljivem času odločanja o noveli zakona o RTV.

Izkrivljene ali nepopolne informacije

O slovenskih medijih vedo največ tisti, ki jih spremljajo in razumejo slovenski jezik, je uvodoma začela poslanka Romana Tomc. Zato so evropski kolegi odvisni od zunanjih informacij. »Te pa prihajajo do njih precej izkrivljene ali nepopolne, zato morajo na tej ne optimalni podlagi sprejemati odločitve.«

"RTV je najbrž najbolj nazoren primer tega, kar nova evropska zakonodaja prepoveduje"

Z namenom, da kolegi z evropskim institucij dobijo prave informacije, je v Bruselj povabila tri slovenske goste – Gregorčiča, Jančiča in Petka. In zakaj ravno njih? »V Sloveniji je v teku poskus popolne politične podreditve nacionalnega medija RTV Slovenija. Mnogi menijo, da bil glavni namen tega zakona odstranitev vodstva, ki stoji kot neka ovira pri poti doseganja tega cilja. Način, kako si je vladajoča politika zamislila politizacijo RTV, je najbrž najbolj nazoren primer tega, kar nova evropska zakonodaja prepoveduje.«

Gregorčič: Odstop od ene od pomembnih vrednot Evropske unije, to je od načela demokratičnosti.

Tako je Peter Gregorčič izčrpno pojasnil vlogo RTV in zadnjo problematiko osvetlil s stališča zagotavljanja neodvisnih javnih medijev. »V kolikor se v neki državi, v tem primeru Sloveniji, uveljavi načelo, da lahko vsakokratna oblast mandat organov opravljanja nadzora javnih medijev ukine brez ugotavljanja pogojev, ki so za to sicer predpisani, se s tem tem organom povsem odvzame zagotovljeno avtonomnost in odgovornost, ki morata biti razvidni in predvidljivi. Na ta način pa se položaj teh organov, ki so dejansko edini garant zagotavljanja pluranih in neodvisnih informacij močno izpostavi vsakokratni razporeditvi politične oblasti ustanovitelja, torej politični oblasti. Posledično taki organi upravljanja nimajo več ustreznih pogojev za neodvisno in nepristransko delovanje. Zato njihovo delovanje postaja na dolgi rok pristransko in sicer v korist vsakokratni politični oblasti. Brez relativne samostojnosti in strokovne neodvisnosti navedenih vodilnih delavcev v razmerju do nosilcev družbene in politične moči ter do vsakokratne oblasti, si zato ni mogoče zamisliti neodvisne RTV. Namesto demokratičnega modela imenovanja članov sveta RTV, ki prevladuje v večini evropskih držav, sprejeta novela v Sloveniji torej uvaja korporativistični model. Ta pomeni odstop od ene od pomembnih vrednot Evropske unije, to je od načela demokratičnosti.«

Kritično do obiska Jourove

Kritično je ocenil tudi nedavni obisk komisarke Jouvrove, ki se je o začasni zadržani noveli pogovarjala z predstavniki oblasti. »Ker pa je v okviru tega konteksta v zelo občutljivem času obiskala tudi predsednika Ustavnega sodišča dr. Mateja Acceta, ki o tej zadevi trenutno odloča, je s tem v javnosti vzbudila vtis, da kot predstavnica izvršilne veje oblasti evropske unije vrši nedopusten pritisk na naše Ustavno sodišče v zadevi, ki je izjemno pomembna ne le za Slovenijo, ampak tudi za Evropsko unijo.« Da je pred slovenskim ustavnim sodiščem politika evropske komisije, je bil kritičen tudi Peter Jančič. »Če bo zdaj po zadržanju sodišče ugotovilo kršitev ustave, bo to kršitev ustave, h kateri je prispevala Evropska unija s svojim precej jasnim stališčem. Če pa sodišče odloči obratno, bo pa spet težava in to za novinarje, ker bo obveljal princip, da lahko po vsaki menjavi oblasti na volitvah nova oblast po zamenja vse v medijih, vodilen takoj, brez razlage. Na ta način so zdaj ravnali.«

Jančič o odstavitvi in spornih praksah Gen-i

Jančič je obrazložil tudi njegovo zgodbo o zamenjavi in odstavitvi z uredništva spletnega portala Siol.net in nekatera odmevnejša poročanja, tudi o visokih nagradah premierja Goloba kot direktorja Gen-i in spornih ravnanjih tega podjetja.

Petek: Jalov poskus razbitja mrež lastništva medijev

Tudi nekdanji novinar Miro Petek je najprej pričeval o napadu nanj, ko je bilo pred leti ogroženo njegovo življenje, nadalje pa je glede lastništva medijev v Sloveniji dejal, da je bil poskus razbitja teh mrež jalov. »In problem medijske svobode v Sloveniji je ravno v lastništvu, velikem medijskem monopolu in izigravanju zakonodaje. In vsa dosedanja leva politika, ki je bila na oblasti skoraj dve tretjini te samostojne Slovenije, je dovoljevala takšen medijski defekt koncentracije, ki dandanes pomeni resno grožnjo demokraciji v Sloveniji.« Spomnil je tudi na odpuščevanja novinarjev v dominantnih medijih in na stališča slovenske predsednice Nataše Pirc Musar, ki je kritična do tistih medijev, ki do nje niso prijazni.