Štefan IskraŠtefan Iskra
Marko ZupanMarko Zupan
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Primerjava neprimerljivega. A obe površini spadata v isti bonitetni razred. (foto: KGZS)
Primerjava neprimerljivega. A obe površini spadata v isti bonitetni razred. | (foto: KGZS)

Brez kvalitetnih podatkov ni pravične določitve bonitete!

Kmetijstvo | 06.02.2023, 06:03 Robert Božič

Precej lastnikov kmetijskih zemljišč se na svojih parcelah sooča z dvigom bonitetnih točk in posledično tudi višjim pripisanim katastrskim dohodkom. Posebej pereče je to vprašanje na Krasu, kjer je izjemno poskočila bonitetna ocena kraških pašnikov in se je v nekaterih primerih pripisan katastrski dohodek povečal tudi za 500 %. Podobno je tudi na Ljubljanskem barju, pa tudi v širši okolici Novega mesta in še na nekaterih drugih območjih. Ob tem smo se ustavili v včerajšnji kmetijski oddaji.

Nove bonitetne točke so bile v uradne evidence pripisane v lanskem letu, tako lastniki, kot tudi kmečke stanovske organizacije pa o tem niso bili obveščeni in torej niso imeli možnosti, da se izjasnijo oziroma dajo pripombe.

Brez kvalitetnih podatkov ni pravične določitve bonitete

»To je pa čez mejo normalnega. Mislim, da ima vsak lastnik pravico do obveščanja, uradne inštitucije pa dolžnost do obveščanja,« pravi Borut Florjančič, predsednik Zadružne zveze Slovenije. »Lastniki zemljišč 30. junija 2022 niso bili obveščeni o spremembah,« pa se z njim strinja Janez Pirc, direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije.

Nevladne organizacije ugotavljajo, »da je brez kvalitetnih podatkov, ki celovito vključujejo lastnosti tal, neprimerno spreminjati sistem bonitiranja. Uvedba sistema brez natančne uporabe in vključitve posebnih vplivov, (za kmetijska zemljišča skalovitost, poplavnost, sušnost, ekspozicija, odprtost in zaprtost, zasenčenost in vetrovnost; za gozdna zemljišča skalovitost, poplavnost in sušnost) je nestrokovno in neprimerno.

Kaj sploh je boniteta zemljišča?

Bonitetne točke oziroma boniteta zemljišča je podatek o proizvodni sposobnosti zemljišča, določi se na podlagi lastnosti tal, klime, reliefa in posebnih vplivov. Nove bonitetne točke je Geodetska uprava Republike Slovenije pripravila na podlagi Zakona o katastru nepremičnin.

»Leta 2008 je bil podatek o boniteti ob upoštevanju takratnih podatkov in tehničnih možnosti, vzpostavljen na osnovi tako imenovanih prevedbenih tabel o katastrski kulturi, katastrskem razredu parcel in podatkov o boniteti za vzorčne parcele za vsako katastrsko kulturo in katastrski razred v katastrskem okraju,« pa pojasnjujejo na Uradu za nepremičnine, ki sodi pod okrilje Geodetske uprave Republike Slovenije.

Nov način določitve bonitete kmetijskih zemljišč

Direktor Franc Ravnihar še dodaja: »Zdaj pa je boniteta določena na malo drugačen način, na osnovi strokovnih podatkov ali pa strokovne metodologije, ki temelji na podatkih o kvaliteti tal, reliefa in klime. In seveda je (boniteta) lahko drugačna, kot pa tista, ki je bila v času vzpostavitve (sistema bonitete zemljišč) predvsem zaradi tega, ker je precej podatkov v katastrski kulturah in katastrskih razredih bilo v evidencah neažurnih in niso bili odraz dejanskega stanja na terenu.«

Preški kras slikan v mesecu maju, ko drugje po Sloveniji že kosijo prvi odkos. Leta 2008 so tej parceli pripisali 10 bonitetnih točk, lani pa so oceno povišali na nerazumljivih 44 točk.
Preški kras slikan v mesecu maju, ko drugje po Sloveniji že kosijo prvi odkos. Leta 2008 so tej parceli pripisali 10 bonitetnih točk, lani pa so oceno povišali na nerazumljivih 44 točk. © Domen Birtov

Na upravi še pojasnjujejo, »da je način določitve bonitete na podlagi lastnosti tal, klime, reliefa in posebnih vplivov določil Pravilnik o določanju in vodenju bonitete zemljišč.« Podatki iz Uradnega lista kažejo, da je ta bil temeljito spremenjen marca 2022 in kot tak stopil v veljavo 4. aprila 2022.

Na GURS-u trdijo, da so tehnične možnosti za pripis podatkov o boniteti za vse parcele, na podlagi podatkov o tleh, klimi in reliefu bile zagotovljene v času priprave zakona o katastru nepremičnin in so bile za vsako parcelo v skladu z 139. členom Zakona o katastru nepremičnin izračunane na podlagi grafičnega preseka območij bonitete zemljišč s parcelami.

»Za zagotovitev enakih pogojev za vse državljane, je bilo potrebno zagotoviti, da se podatek o boniteti za vse parcele pripiše na podlagi podatkov o tleh, klimi in reliefu, torej enotnih in strokovno preverjenih kriterijev za vsa zemljišča v Sloveniji, trdijo na Uradu za nepremičnine.

Zakaj torej na Krasu skok bonitete iz 10 na 43 točk?

»To je ta trenutek stanje na osnovi podatkov, ki so razpoložljivi v uradnih evidencah. Geodetska uprava seveda skozi postopke, ki jih bodisi sprožajo lastniki sami, kadar želijo neke podatke v evidencah spremeniti, izvaja tudi spremembe in se spremembe v evidencah dogajajo, pa tudi na Geodetski upravi v sklopu rednih vzdrževanj, oziroma v sklopu rednih nalog preverjamo podatke, izvajamo dodatne terenske meritve in podobno kot ostali podatki o nepremičninah, se tudi podatki o bonitetah v prihodnosti zagotovo še bodo urejali, spreminjali in dopolnjevali z novimi meritvami in z novimi ugotovitvami na terenu,« je za našo včerajšnjo nedeljsko kmetijsko oddajo povedal Franc Ravnihar.

Nerazumen skok bonitete večkrat letno poplavljenih barjanskih zemljišč

Mnogi lastniki zemljišč so, potem ko so slišali, kaj se dogaja z zemljišči na Krasu, šli preverjati svoja zemljišča. Nekateri ugotavljajo, da so bonitetne ocene ostale približno enake, po drugi strani pa se kaže, da do težav in precejšnjega skoka bonitete in posledično tudi pripisanega katastrskega dohodka prihaja na območjih, kjer so zemljišča slabše kakovosti in hkrati tudi območja s težjimi pogoji za kmetijstvo (OMD območja).

Precej vroče krvi nove bonitetne ocene povzročajo na Ljubljanskem barju. Tam so generalno gledano ocene za t.i. poplavne barjanske travnike, kjer je edini pridelek stelja, ovrednotene za več kot tri razrede boljše kot v preteklosti, oziroma jim je bonitetna ocena zrasla za 20 do 24 točk.

Barjanski travnik, ki je večkrat na leto, zaradi poplav na barju, od 14 do 20 dni pod vodo. Boniteto so mu iz 21 dvignili na 46 točk. Na Geodetski upravi nimajo prepričljive razlage, zakaj take vrste poplavljenost ni upoštevana v boniteti. Kmetje so prepričani, da so na to dejstvo preprosto pozabili.
Barjanski travnik, ki je večkrat na leto, zaradi poplav na barju, od 14 do 20 dni pod vodo. Boniteto so mu iz 21 dvignili na 46 točk. Na Geodetski upravi nimajo prepričljive razlage, zakaj take vrste poplavljenost ni upoštevana v boniteti. Kmetje so prepričani, da so na to dejstvo preprosto pozabili. © Robert Božič

»Povezava s poplavljenostjo ni direktno vezana na boniteto, kajti boniteta tal je, kot sem že večkrat omenil, odvisna od treh elementov, kvalitete tal, klime in reliefa, en del bom rekel teh poplavljenih območij, je vključenih že v samo kvaliteto tal, se pravi število tal. Če so to območja, ki so bolj podvržena nekim vodnim virom, večji vsebnosti vode je to že gotovo vključeno, seveda pa prihaja občasno na posameznih območjih do poplav, ki pa so lahko v času vegetacije ali pa niso v času vegetacije in to nima direktnega vpliva na višino bonitetnih točk,« razmere na Barju opisuje direktor Urada za nepremičnine Franc Ravnihar.

Kaj lahko v tem trenutku lastniki, ki so prizadeti, storijo?

»Tako kot sem že prej omenil, Geodetska upravo skozi svoje redne postopke vzdrževanja in vodenja evidenc že izvaja tudi monitoring, kontrolo in preglede tudi na področju sloja bonitet in mi bomo, tako kot smo v zadnjih letih, to počeli, tudi naprej te naloga izvajali in v kolikor bodo seveda ugotovljene dodatne razlike, spremembe, tudi območja se spreminjajo, pa dodatne točke, dodatne meritve, bomo seveda tudi ta naš sloj enakih bonitet spreminjali,« pravi Ravnihar.

»Enako kot do sedaj, pa seveda imajo tudi lastniki sami možnost, da pač naročijo za svoje območje, oziroma za območje svojih parcel, tudi pregled, ureditev in potencialno tudi spremembo bonitetnih točk.«

Direktor Urada za nepremičnine Franc Ravnihar se strinja, da je to »strošek podobno kot katerakoli druga sprememba podatkov, kot ko naročite ureditev meje, parcelacijo ali pa vpis stavbe v kataster.«

Mi pa dodajamo, da gre za velik strošek, zato ni čudno, da na Geodetski upravi zaenkrat svetujejo, da kmetje s temi postopki raje malo počakajo.

Ali je to vendarle napoved umaknitve in popravkov modela, bomo videli v prihodnjih dneh.

Kako lahko sami preverite podatke?

Za svoje parcele lahko zelo hitro prekontrolirate podatke o novih in starih ocenah bonitetnih točk in pripisanem znesku katastrskega dohodka (KD). Vse kar potrebujete je številka parcele in številka katastrske občine, v kateri se ta parcela nahaja.

Za nove podatke in vrednosti KD kliknite na to povezavo.

Stare podatke pa najdete v arhivskem dostopu, kjer se nahajajo podatki veljavni na dan 31. 3. 2020.

Kmetijstvo
Obzorja duha (photo: Zajem zaslona) Obzorja duha (photo: Zajem zaslona)

Cenzura v oddaji Obzorja duha?

»Žalostna sem zaradi dogajanj... Nov prevod Svetega pisma iz izvirnih jezikov v slovenski jezik, vrhunsko delo v slovenski zgodovini za študij in razumevanje nam vsem, prispevek v oddaji Obzorja ...

Ta konec tedna priložnost za spoznavanje kakovostne arhitekture (photo: odprtehise) Ta konec tedna priložnost za spoznavanje kakovostne arhitekture (photo: odprtehise)

Dobra arhitektura ni modna muha.

Odprte hiše Slovenije, vseslovenski tridnevni arhitekturni festival, letos že petnajstič po vrsti odpira najsodobnejšo slovensko arhitekturno produkcijo, nove in prenovljene arhitekturne projekte ...

Eva Golob (photo: ZSPM) Eva Golob (photo: ZSPM)

Eva Golob: Ponosni na podeželske korenine

»Vsako leto pripravimo zelo pester program skozi celo leto in številni naši dogodki so tradicionalni. Eden takih je državni kviz Mladi in kmetijstvo, ki bo (danes) v Velikih Laščah potekal že ...