Kako na GURS pojasnjujejo novo bonitetno oceno kmetijskih in gozdnih zemljišč?

Kmetijstvo | 03.02.2023, 06:04 Robert Božič

»Za zagotovitev enakih pogojev za vse državljane, je bilo potrebno zagotoviti, da se podatek o boniteti za vse parcele pripiše na podlagi podatkov o tleh, klimi in reliefu, torej enotnih in strokovno preverjenih kriterijih za vsa zemljišča v Sloveniji,« spremembo podatka o boniteti kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki se je zgodila lani jeseni, pojasnjuje Franc Ravnihar, direktor Urada za nepremičnine na Geodetski upravi Republike Slovenije.

Pred dnevi smo poročali, da se nekateri lastniki kmetijskih zemljišč soočajo s precejšnjim dvigom bonitetnih točk in posledično tudi višjim pripisanim katastrskim dohodkom kmetijskih zemljišč. Posebej pereče je to vprašanje na Krasu, kjer je izjemno poskočila bonitetna ocena kraških pašnikov in se je v nekaterih primerih pripisan katastrski dohodek povečal tudi za 500 %.

Na Geodetsko upravo Republike Slovenije smo zato poslali prošnjo za pojasnilo. Prve odgovore lahko v nadaljevanju tudi preberete.

Zakaj je prišlo do take spremembe bonitetnih točk?

Leta 2008 je bil podatek o boniteti, ob upoštevanju takratnih podatkov in tehničnih možnosti, vzpostavljen na podlagi podatkov o katastrski kulturi, katastrskem razredu parcel in podatkov o boniteti za vzorčne parcele, za vsako katastrsko kulturo in katastrski razred v katastrskem okraju.

Zaradi pomanjkljivega vzdrževanja podatkov o katastrskih kulturah in katastrskih razredih, podatki o boniteti na vseh parcelah niso bili odraz pravega stanja na terenu. To pomeni, da je bila lahko tako določena boniteta na območju z enako proizvodno sposobnostjo zemljišča, na posameznih parcelah različna.

Za zagotovitev enakih pogojev za vse državljane, je bilo potrebno zagotoviti, da se podatek o boniteti za vse parcele pripiše na podlagi podatkov o tleh, klimi in reliefu, torej enotnih in strokovno preverjenih kriterijev za vsa zemljišča v Sloveniji.

Kako lahko ima barjanski travnik, kjer je pridelek stelja, isto boniteto kot njiva, ki ni poplavljena?

V kolikor parceli ležita na istem območju, oziroma na različnih območjih z enakim številom bonitetnih točk, je bonitete parcele enaka. Način uporabe zemljišča posameznega lastnika parcele (travnik ali njiva) na določitev bonitete ne vpliva.

Dejanska raba zemljišča je drug podatek, ki ga za kmetijska in gozdna zemljišča določa ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Pristojna ministrstva podatke o dejanski rabi zemljišč Geodetski upravi posredujejo tedensko.

Iz posredovanih podatkov Geodetska uprava pripravi skupni sloj dejanska rabe zemljišč, ki je na voljo v javnem vpogledu na Portalu Prostor. Podatek o boniteti je s podatki dejanske in namenske rabe povezan na način, da se podatek o bonitete zemljišča vodi samo za parcele, ki so po dejanski ali namenski rabi kmetijska ali gozdna zemljišča.

Kdaj je bila sprejeta odločitev, da se boniteta na novo določi?

Način določitve bonitete na podlagi lastnosti tal, klime, reliefa in posebnih vplivov je določil že Pravilnik o določanju in vodenju bonitete zemljišč (Uradni list RS, št. 47/08, 54/21 – ZKN in 41/22).

Tehnične možnosti za pripis podatkov o boniteti za vse parcele na podlagi podatkov o tleh, klimi in reliefu so bile zagotovljene v času priprave zakona v katastru nepremičnin.

V skladu z 139.členom Zakona o katastru nepremičnin - ZKN (Uradni list RS, št. 54/21) se je ob vzpostavitvi katastra nepremičnin število bonitetnih točk na parceli izračunalo na podlagi grafičnega preseka območij bonitete zemljišča s parcelami.

Največja anomalija novega modela na Krasu?

Glede na odziv na prvi članek o tej problematiki in poslane podatke, so največje težave z novim modelom za določitev bonitete kmetijskih zemljišč nastale na Krasu. Precej jeznih odzivov lastnikov zemljišč smo dobili z Ljubljanskega barja, iz različnih predelov južne in jugovzhodne Slovenije, nekaj pa tudi od drugod.

V skoraj vseh primerih so bonitete do zdaj zelo nizko ocenjenih zemljišč, (za kar vzrok tiči v naravnih danostih: kamnit nerodoviten teren, poplavljene površine, strme površine z revno plastjo zemljine...) poskočile za tri do šest razredov, torej od 20 pa skoraj do 35 bonitetnih točk.

Na Urad za nepremičnine na Geodetski upravi Republike Slovenije smo zato naslovili še nekaj dodatnih vprašanj. Odgovorom nanja boste lahko prisluhnili v nedeljski kmetijski oddaji.