Maja MorelaMaja Morela
Jakob ČukJakob Čuk
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Pogled na kraški pašnik, delno zaraščen z grmičevjem in tudi z deli nerodovitnih površin (foto: Gooogle Zemljevidi)
Pogled na kraški pašnik, delno zaraščen z grmičevjem in tudi z deli nerodovitnih površin | (foto: Gooogle Zemljevidi)

Kako na GURS pojasnjujejo novo bonitetno oceno kmetijskih in gozdnih zemljišč?

Kmetijstvo | 03.02.2023, 06:04 Robert Božič

»Za zagotovitev enakih pogojev za vse državljane, je bilo potrebno zagotoviti, da se podatek o boniteti za vse parcele pripiše na podlagi podatkov o tleh, klimi in reliefu, torej enotnih in strokovno preverjenih kriterijih za vsa zemljišča v Sloveniji,« spremembo podatka o boniteti kmetijskih in gozdnih zemljišč, ki se je zgodila lani jeseni, pojasnjuje Franc Ravnihar, direktor Urada za nepremičnine na Geodetski upravi Republike Slovenije.

Pred dnevi smo poročali, da se nekateri lastniki kmetijskih zemljišč soočajo s precejšnjim dvigom bonitetnih točk in posledično tudi višjim pripisanim katastrskim dohodkom kmetijskih zemljišč. Posebej pereče je to vprašanje na Krasu, kjer je izjemno poskočila bonitetna ocena kraških pašnikov in se je v nekaterih primerih pripisan katastrski dohodek povečal tudi za 500 %.

Na Geodetsko upravo Republike Slovenije smo zato poslali prošnjo za pojasnilo. Prve odgovore lahko v nadaljevanju tudi preberete.

Zakaj je prišlo do take spremembe bonitetnih točk?

Leta 2008 je bil podatek o boniteti, ob upoštevanju takratnih podatkov in tehničnih možnosti, vzpostavljen na podlagi podatkov o katastrski kulturi, katastrskem razredu parcel in podatkov o boniteti za vzorčne parcele, za vsako katastrsko kulturo in katastrski razred v katastrskem okraju.

Zaradi pomanjkljivega vzdrževanja podatkov o katastrskih kulturah in katastrskih razredih, podatki o boniteti na vseh parcelah niso bili odraz pravega stanja na terenu. To pomeni, da je bila lahko tako določena boniteta na območju z enako proizvodno sposobnostjo zemljišča, na posameznih parcelah različna.

Za zagotovitev enakih pogojev za vse državljane, je bilo potrebno zagotoviti, da se podatek o boniteti za vse parcele pripiše na podlagi podatkov o tleh, klimi in reliefu, torej enotnih in strokovno preverjenih kriterijev za vsa zemljišča v Sloveniji.

Kako lahko ima barjanski travnik, kjer je pridelek stelja, isto boniteto kot njiva, ki ni poplavljena?

V kolikor parceli ležita na istem območju, oziroma na različnih območjih z enakim številom bonitetnih točk, je bonitete parcele enaka. Način uporabe zemljišča posameznega lastnika parcele (travnik ali njiva) na določitev bonitete ne vpliva.

Dejanska raba zemljišča je drug podatek, ki ga za kmetijska in gozdna zemljišča določa ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP). Pristojna ministrstva podatke o dejanski rabi zemljišč Geodetski upravi posredujejo tedensko.

Barjanski travnik, ki je večkrat na leto, zaradi poplav na barju, od 14 do 20 dni pod vodo. Boniteto so mu iz 21 dvignili na 46 točk. Na Geodetski upravi nimajo prepričljive razlage, zakaj take vrste poplavljenost ni upoštevana v boniteti. Kmetje so prepričani, da so na to dejstvo preprosto pozabili.
Večkrat letno poplavljen barjanski travnik © Robert Božič

Iz posredovanih podatkov Geodetska uprava pripravi skupni sloj dejanska rabe zemljišč, ki je na voljo v javnem vpogledu na Portalu Prostor. Podatek o boniteti je s podatki dejanske in namenske rabe povezan na način, da se podatek o bonitete zemljišča vodi samo za parcele, ki so po dejanski ali namenski rabi kmetijska ali gozdna zemljišča.

Kdaj je bila sprejeta odločitev, da se boniteta na novo določi?

Način določitve bonitete na podlagi lastnosti tal, klime, reliefa in posebnih vplivov je določil že Pravilnik o določanju in vodenju bonitete zemljišč (Uradni list RS, št. 47/08, 54/21 – ZKN in 41/22).

Tehnične možnosti za pripis podatkov o boniteti za vse parcele na podlagi podatkov o tleh, klimi in reliefu so bile zagotovljene v času priprave zakona v katastru nepremičnin.

V skladu z 139.členom Zakona o katastru nepremičnin - ZKN (Uradni list RS, št. 54/21) se je ob vzpostavitvi katastra nepremičnin število bonitetnih točk na parceli izračunalo na podlagi grafičnega preseka območij bonitete zemljišča s parcelami.

Kraški pašnik
Kraški pašnik © ipi.eprostor.gov.si

Največja anomalija novega modela na Krasu?

Glede na odziv na prvi članek o tej problematiki in poslane podatke, so največje težave z novim modelom za določitev bonitete kmetijskih zemljišč nastale na Krasu. Precej jeznih odzivov lastnikov zemljišč smo dobili z Ljubljanskega barja, iz različnih predelov južne in jugovzhodne Slovenije, nekaj pa tudi od drugod.

V skoraj vseh primerih so bonitete do zdaj zelo nizko ocenjenih zemljišč, (za kar vzrok tiči v naravnih danostih: kamnit nerodoviten teren, poplavljene površine, strme površine z revno plastjo zemljine...) poskočile za tri do šest razredov, torej od 20 pa skoraj do 35 bonitetnih točk.

Točkovni razredi in faktorji bonitete
Točkovni razredi in faktorji bonitete © Uradni list Republike Slovenije Št. 22 / 13. 3. 2020

Na Urad za nepremičnine na Geodetski upravi Republike Slovenije smo zato naslovili še nekaj dodatnih vprašanj. Odgovorom nanja boste lahko prisluhnili v nedeljski kmetijski oddaji.

Kako lahko sami preverite podATKE o boniteti in katastrskem dohodku?

Za svoje parcele lahko zelo hitro prekontrolirate podatke o novih in starih ocenah bonitetnih točk in pripisanem znesku katastrskega dohodka (KD). Vse kar potrebujete je številka parcele in številka katastrske občine, v kateri se ta parcela nahaja.

Za nove podatke in vrednosti KD kliknite na to povezavo.

Stare podatke pa najdete v arhivskem dostopu, kjer se nahajajo podatki veljavni na dan 31. 3. 2020.

Kmetijstvo
Jožica Ličen (photo: ARO) Jožica Ličen (photo: ARO)

Po večno plačilo k Bogu odšla Jožica Ličen

Na tiho nedeljo je odšla po zasluženo plačilo k Bogu dolgoletna sodelavka in ravnateljica Škofijske Karitas Koper, Jožica Ličen. Poznali smo jo kot neutrudno prostovoljko, ki je desetletja z vsemi ...

Dr. Federico Potočnik (photo: Rok Mihevc) Dr. Federico Potočnik (photo: Rok Mihevc)

Federico Potočnik: Stavka je nujna

Stavka na pobudo Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides se vleče že dva meseca, a rešitve še ni na vidiku. Eden od tistih, ki stavkajo, je tudi infektolog dr. Federico V. Potočnik, ...

Nekdanji vojaški vikar Jože Plut (photo: ) Nekdanji vojaški vikar Jože Plut (photo: )

Bela zastava ni ponižujoča predaja

Po dveh letih vojne v Ukrajini, ki je terjala na obeh straneh preveč smrti, je poziv papeža Frančiška k pogajanjem več kot na mestu. A nekateri odzivi so bili ob besedi »bela zastava« burni, ...

Nekdanji dijaki Škofijske gimnazije  (photo: Rok Mihevc) Nekdanji dijaki Škofijske gimnazije  (photo: Rok Mihevc)

Iz istega gnezda odleteli na različna področja

Pred začetkom tedna katoliškega šolstva smo se v Kolokviju pogovarjali z nekdanjimi dijaki Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška v Mariboru. Ana Ferš, Larisa Krajnc, Izidor Jelenc in Metod ...

Br. Štefan Kožuh v samostanu Celice pri Cortini (photo: Rok Mihevc) Br. Štefan Kožuh v samostanu Celice pri Cortini (photo: Rok Mihevc)

Molitev je utrip, ki daje moji duši življenje #video

Osrednje misijonske govore v sklopu 19. Radijskega misijona pripravlja kapucin br. Štefan Kožuh. Nastajajo v krajih svetega Frančiška Asiškega. Prvi nagovor je nastal v Celicah pri Cortoni, ...