Javni vpogled v opisne in grafične podatke katastra nepremičnin | (foto: GURS)
Katastrski dohodek leti v nebo?
Kmetijstvo Robert Božič
V zadnjih dneh smo v naše uredništvo prejeli nekaj klicev razburjenih lastnikov zemljišč, ki trdijo, da so v aplikaciji za Javni vpogled v opisne in grafične podatke katastra nepremičnin, za katere skrbi Geodetska uprava Republike Slovenije, opazili, da se je izjemno povečala bonitetna ocena njihovih kmetijskih zemljišč in s tem tudi pripisan Katastrski dohodek za ta zemljišča.
Tako je lastnik zemljišč na Krasu opozoril, da se je njegovemu kraškemu pašniku boniteta iz 10 točk dvignila na kar 44 bonitetnih točk, in s tem pripisani katastrski dohodek povečal kar za pet krat.
Podobno je na Ljubljanskem barju. V njegovem zahodnem delu so t.i. barjanskim travnikom, ki so večkrat letno poplavljeni in na katerih tamkajšnji kmetje enkrat letno pokosijo steljo za živino, boniteto iz 21 točk dvignili na kar 46 bonitetnih točk in tudi tam povečali katastrski dohodek. Hkrati so ti manjvredni travniki pristali tudi v kategoriji najboljših kmetijskih zemljišč.
Na teh zemljiščih so sicer kmetje, ker spadajo v Krajinski park Ljubljansko barje in Naturo 2000, že tako omejeni z gospodarjenjem, nam je pojasnil lastnik, ki ima zemljišča na tamkajšnjem področju.
Navedbe držijo. Očitno je do največjega skoka bonitete prišlo na manjvrednih zemljiščih
Po preveritvi v aplikaciji za Javni vpogled v opisne in grafične podatke katastra nepremičnin, ugotavljamo, da navedbe držijo. Medtem ko je marsikje na področjih bolj rodovitnih kmetijskih zemljišč opaziti manjše skoke bonitete, ali pa se je v nekaterih primerih boniteta celo za nekaj točk znižala, pa je res prav na območju Krasa in Ljubljanskega barja boniteta večinoma precej dvignila. Podobno velja še za nekatera druga območja manj rodovitnih zemljišč.
Njive, travniki in pašniki po novem z enako boniteto?
Na Ljubljanskem barju je celo opaziti, da imajo vsa zemljišča pripisano isto boniteto, pa najsi gre za običajne dvo ali trokosne travnike, na katerih se prideluje krma, barjanske travnike, ki so primerni le za košnjo stelje, pašnike ali celo njive. Slednje so v starem sistemu namreč imele pripisanih več bonitetnih točk.
Za pojasnilo dogajanja smo zaprosili na Geodetsko upravo Republike Slovenije. Upamo, da bomo o njihovih odgovorih lahko poročali že v informativni oddaji Utrip dneva ob 15.00.
Junija je vlada povišala zneske katasrskega dohodka
23. junija lani je vlada v Uradnem listu objavila novo uredbo o določitvi lestvic katastrskega dohodka, pavšalno oceno dohodka na čebelji panj in odstotke zmanjšanja katastrskega dohodka za zemljišča po vrstah dejanske rabe zemljišč in vrstah območij posebnih režimov za kmetovanje in gospodarjenje z gozdovi za obdobje 2023–2025.
Katastrski dohodek se je za 59 % zvišal v oljčnikih, za 56 % na hmeljiščih, za 30 % v vinogradih in za 8 % v gozdovih. Znižali pa so pavšalne ocene dohodka na čebelji panj (za 21 %) in za 5 % v trajnih nasadih.
Vsako višanje katastrskega dohodka negativno vpliva na uveljavljanje pravic iz javnih sredstev za kmete oz. lastnike kmetijskih zemljišč, kot so otroški dodatki, štipendije, socialne pomoči in še mnoge druge socialne intervencije. Katastrski dohodek se namreč ponavadi z nekim multiplikatorjem obračunava kot dohodek posameznika oz. posamezne družine in dvigne cenzus, zaradi česar so za nekatere upravičence te pravice precej nižje ali pa jih celo izgubijo.
