Slavi KoširSlavi Košir
Jakob ČukJakob Čuk
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Na Ptuju bo kurentovanje otvorila srbska pevka Ceca. Mnogi so zgroženi. (foto: STA)
Na Ptuju bo kurentovanje otvorila srbska pevka Ceca. Mnogi so zgroženi. | (foto: STA)

Kurentovanje ali »cecovanje«? Česa se zgrožen Cestnik, kot rodni Ptujčan, boji?

Slovenija | 25.01.2023, 13:37 Rok Mihevc

Bo letos na Ptuju potekalo kurentovanje ali »cecovanje«? Nad tem, da bo na otvoritvi nastopila srbska turbopevka Ceca, je med drugim zgrožen tudi p. Branko Cestnik, ki ga kot rodnega Ptujčana skrbi tudi, kako pravi lik kurenta izginja. Kakšno spoznanje več nam je v oddaji razstrl v pogovoru z Jožetom Bartoljem.

Cestnik kot otrok tudi kurent

Tudi Cestnik je bil kot otrok kurent, spominja se, kako so si doma naredili stvari in kako je bilo najtežje priti do zvonca, saj doma niso imeli proste paše. Tako mu je bilo kurentovanje vedno zelo pri srcu, saj je bil to vedno naraven ljudski praznik, ki mu rečejo »fašenk«. »Ampak praznik ni bil kaotičen, imel je vso svojo logiko in vsebino in tudi tradicionalne maske imajo svojo logiko in vsebino in poigravanja s tradicionalnimi maskami ni. Kurent je, takšen kot je, že stoletja, njegova simbolna vloga preganjalca zime ostaja. To njegovo dvoumnost, da je bog, ki dela dobro, obenem pa demon, ki straši druge demone in zimo, da bo prišla pomlad, smo vedno spoštovali.«

p. Branko Cestnik
p. Branko Cestnik © STA / Nebojša Tejič

V oči bode otvoritev

Zato se mu zdi šokantno, da bo pričetek kurentovanja odprla turbofolk pevka iz Srbije. Nič se mu sicer ne zdi narobe, če bi nastopila v sklopu kakšnega večera pod šotorom, bode pa v oči otvoritev kurentovanja. »Imaš tisočletno tradicijo in nekoga, ki nima nič veze s tem, oz. je celo moralno sporen. Ceca je bila namreč četniška pevka, je na ravni Tomsona, ki so ga prepovedali, Cece pa ne, pa je bila poročena s četniškim zločincem Arkanom. To je bila takrat v Srbiji poroka stoletja. Enostavno tu moralno ne pridemo skupaj, etnografsko pa tudi ne. Neko etnografsko slovensko prireditev mora odpreti dogodek z etnografskih značajem.«

Enostavno tu moralno ne pridemo skupaj, etnografsko pa tudi ne. Neko etnografsko slovensko prireditev mora odpreti dogodek z etnografskih značajem.

To je vabilo na kurentovanje na Ptuju
To je vabilo na kurentovanje na Ptuju

Kurent se izgublja

Veliko ljudi je nad tem zgroženih, Cestnik pa, kot pove, tudi. Kot očividec pa je zaskrbljen, da se nam kurent lahko izgubi in se nam v bistvu že izgublja. »Kurent je podeželski lik, vezan na vprašanja preživetja. Ljudje so se bali zime, niso vedeli, če po pomlad takšna, kot mora biti. Ljudje so ohranjali neke rituale, pričakovanja pomladi, da bo spet polje rodilo, da tega, kar imamo, ne bodo pojedle miši. Kurent je sicer poganski lik, a ima sporočilo strahov po preživetju. Ampak zdaj v družbi, ko imamo vsega dovolj, ni več tega strahu po preživetju in že tu kurent izgublja tisti močan simbolno čustveni naboj. Prihod pomladi ni več odrešitev, je samo prehod več, hladilnik pa je vedno enako poln.«

O kršenju temeljnih pravil kurenta

Kurent je vezan na kmečki kozmološki ciklus letnih časov in v industrijski družbi se medtem izgublja tudi stik z naravo. In kaj se je začelo dogajati? »V 80. letih se je kurent začel seliti v Ptuj in so se Ptujčani začeli oblačiti v kurenta. Vsi se spominjamo Bojana Križaja, ko so kurenti navijali na tribunah, ko je smučal. To so bili ptujski direktorji, ki so si lahko privoščili potovanje v tujino in ti ljudje so začeli to odpravo uporabljati izven pustnega časa, pač kadar je Križaj smučal. In druga stvar, ti ljudje so kršili temeljno pravilo, da se kurenta ne sme videti brez maske. Jaz kot otrok nisem videl kurenta brez maske, to je škandal. Kurent ohranja svojo strašljivost, seveda, če ima vedno masko gor. Kurent stoji, tudi ko vse pade.«

Kurent stoji, tudi ko vse pade.

Ponižanje kurenta

Njegova mama je iz Lancove vasi in Cesnik tako pozna te običaje, ki jih je dobro opisal v oddaji. »Ko kurent pride na dvorišče, ne sme pasti. En orač ali drugi liki lahko padejo, to ni problem, če pa pade kurent, je nesreča na dvorišču. Potem se kurent ne sme usesti, ampak vedno stoji. Zdaj pa imaš te like kurentov, te meščanske like, ki imajo na sebi škotsko krzno od škotskih ovc, ki je dolgo in težko in ti prileti v gostilno že s sneto masko in prosi za pijačo.« Kurent tako počasi izgublja, postaja buckast, ni več groteskno strašljiv in postaja politično korektna figura. »Že sam se spreminja in če ga bomo dodatno ogrozili in ga začeli mešati v turbofolk, ga bomo res ponižali. Ponižali ga bomo v turistično atrakcijo, karnevalsko figurico več. To se bojim kot rodni Ptujčan.«

Že sam se spreminja in če ga bomo dodatno ogrozili in ga začeli mešati v turbofolk, ga bomo res ponižali. Ponižali ga bomo v turistično atrakcijo, karnevalsko figurico več. To se bojim kot rodni Ptujčan.

Kurent ne sme pasti, ne sme sedeti

Kurent se je, kot je opozoril Cestnik, karnevaliziral in ni več toliko ritualno obredni lik. In kurenti so zdaj praktično vsi, včasih pa je bil to le neporočeni moški. Mogoče je zato toliko bolj zgovorna slika Franca Miheliča »Smrt kurenta«, kjer vidimo smrt mladega človeka v veselem dogajanju pusta. »Obenem je to smrt Boga. Kurent ne sme pasti, ne sme sedeti, ne smeš ga videti brez maske, ker kurent predstavlja življenje in vitalno moč. Na ta poganski način je mišljeno, na to strašno limfo življenja, ki bo vzbrstela in bo zima premagana. Zato kurent ne sme umreti. Če umre življenjska limfa, umre vse ostalo, zato je ta simbolika globoka in so te strašne slike pri teh slikarjih toliko močnejše.«

Smrt kurenta
Smrt kurenta © Franc Mihelič

Kurentov skok po svečnici

V oddaji je Cestnik orisal to pomembno tradicijo in spomnil na dogodek, ki ga kurenti sami uprizarjajo. To je kurentov skok iz 2. na 3. februar, ob polnoči, takoj po svečnici, do katere se kurenti strogo držijo, da pred tem praznikom ne gredo ven. Skok je brez maske, samo z zvonci in to je povezano s tem, ko so včasih kurenti trenirali, preden so dali gor komplet opremo, ki je sicer težka tudi po 10 kilogramov.

Veseli pa Cestnika to, da se vendarle v obeh žariščih, v Markovcih pri Ptuju in v Lancovi vasi pri Ptuju, ohranjajo pernatega in rogatega kurenta in da vasi ohrnajata svojo karnevalsko povorko in svoj »fašenk«, ki ni ptujski in da se držita kolikor se da, tistih stari stvari in da ne komercializirajo in banalizirajo tudi kurentovega lika.

SPOZNANJE VEČ, PREDSODEK MANJ

V oddaji Spoznanje več predsodek manj je bil z nami p. Branko Cestnik. Med drugim smo z njim spregovorili tudi o tem, kaj sporoča veganska ofenziva trenutne vlade? Dotaknili smo se letnega poročila SŠK o stanju Cerkve na Slovenskem. Prisluhnite tukaj.

Slovenija, Spoznanje več
Mladinci skakalci (photo: SloSki Nordic team) Mladinci skakalci (photo: SloSki Nordic team)

Te športne novice se veseli naš sodelavec Jože

Z mladinskega svetovnega prvenstva v nordijskih športih v Whistlerju v Kanadi spet prihajajo lepe novice. Te so posebej razveselile tudi našega sodelaveca Jožeta Bartolja. Slovenski skakalci, med ...