Papeži 20. stoletja | (foto: arhiv)
O težnjah po svetništvu Benedikta XVI. in "inflaciji" svetnikov papežev 20. stoletja (3. del)
Cerkev po svetu | Rok Mihevc
Po pogrebu zaslužnega papeža Benedikta XVI. se mnogi že sprašujejo ali bo tudi on hitro razglašen za svetnika. Vzklike »santo subito«, svetnik takoj, je bilo moč slišati že na sami pogrebni slovesnosti na trgu svetega Petra. Podobno, a še bolj izrazito je bilo tudi na pogrebu zdaj svetega papeža Janeza Pavla II. O težnjah po svetništvu in »inflaciji svetnikov papežev 20. stoletja« se je Robert Božič pogovarjal z zgodovinarjem in političnim analitikom dr. Alešem Mavrom.
Štetje vzklikov nima posebnega pomena
Da so bili vzkliki »santo subito« na pogrebu Benedikta XVI. manj glasni, ni bistveno, je povedal dr. Maver, saj je z vsem svojim pontifikatom jasno dal vedeti, da ni papež, ki bi tekmoval s svetim Janezom Pavlom II. ali katerimkoli svojim predhodnikom. »Mislim, da nima posebnega pomena šteti, koliko je bilo teh vzklikov. Pomembno je, da je veliko ljudi, zlasti v zadnjih dneh življenja Benedikta izrazilo to spoznanje, da od nas odhaja svetniški, svet mož.«
Razglasitev za svetnika ima družbeno, kulturno in celo politično razsežnost
Je pa Maver opozoril, da bi morali pri razglasitvah za svetnika vendarle ločevati dve ravni. Po eni strani vsebino tega, kaj pomeni biti svetnik, po drugi strani pa to, da ima to vedno neko družbeno in kulturno, lahko bi rekli celo politično razsežnost. »Tukaj mislim, da ta inflacija ali pretiravanje pri razglašenju sodobnih papežev za blažene in svetnike, ni vedno izključno pozitivna. Ker če gledamo z neke zgodovinske perspektive, bo čez 200 let videti, kot da je bilo 20. stoletje posebej sveto obdobje, obdobje neke pobožnosti v cerkveni zgodovini, ki je pravzaprav primerljivo z apostolskim obdobjem iz prvih stoletij krščanstva, ko so zaporedoma vsi rimski škofje priznani in čaščeni kot svetniki.«
Mislim, da je tak pogled na 20. stoletje kot celoto neupravičen in da kaže na neko nekritičnost naše generacije do časa v katerem živimo, da imamo predobro mnenje o samih sebi in času, v katerem živimo.
Nekritičnost naše generacije do časa, v katerem živimo
Meni, da je tak pogled neupravičen in kaže na nekritičnost naše generacije do časa, v katerem živimo. »Navsezadnje je 20. stoletje stoletje Auschwitza, je stoletje strahotnih humanitarnih katastrof in taka predstava, ki ustvarja to dejstvo, da so vsi papeži, ki so v tem obdobju delovali od Janeza XXIII. do Janeza Pavla II. svetniki, to ustvarja po mojem mnenju zelo napačno predstavo o 20. stoletju kot času človeške zgodovine, ne glede na to, da nimam nobenih dvomov, da se vsi ti ljudje že veselijo nebeške slave in so osebno gotovo naredili vse, kar je v njihovi moči, da bi bil svet boljši." Maver, čeprav je globoko prepričan, da imamo z Benediktom XVI. že mogočnega priprošnjika v nebesih, meni, da njegova hitra razglasitev za svetnika ni potrebna ravno zaradi tega, ker je ta naslov svetnika, ko gre za sodobne papeže, s to inflacijo žal do neke mere razvrednoten.
Kaj je povedal o simboliki pogreba zaslužnega papeža in kaj poreče o namigovanjih, da bo kmalu odstopil tudi papež Frančišek, pa poslušajte v avdio arhivu oddaje Spoznanje več, predsodek manj.
Prvi del pogovora, v katerem je dr. Aleš Maver predstavil svoje poglede na slovo papeža Benedikta in pojasnil nekatere manj znane podrobnosti pokopa, si lahko preberete na tej povezavi.
V drugem delu pa smo se ustavili ob pogledu na odpiranje Cerkve, veličini Benediktovega odstopa in špekulacijah o odstopu papeža Frančiška.
