»Letos se bo pokazalo, ali je srečka "Svoboda" dobitna«

Politika | 07.01.2023, 09:09 Rok Mihevc

»Lani so ljudje kupili srečko »Svoboda«, letos se bo pokazalo, ali je ta dobitna.« Tako je na preteklo politično leto pogledal naš redni gost in komentator dr. Žiga Turk, ki je bil z nami v prvi oddaji Spoznanje več, predsodek manj leta 2023. V njej smo se dotaknili tudi vzvišenega obnašanja premierja Roberta Goloba in debeljenja vlade z novimi ministrstvmi. Pogovor je vodila Tanja Dominko.

Oddaja je priložnost, da pretresamo aktivnosti vlade. Želimo si nekaj optimizma v novem letu, saj smo se v prejšnjem letu nekaj naučili in spoznali, lani smo predvsem velikokrat volili in leto 2023 je čas dejanj teh, ki smo jih izvolili. Nekaj dejanj se je že pokazalo, denimo pri vladi se kaže, da ji priljubljenost pada, premier se sooča, kar je tudi tradicionalno za nove stranke, da ji ljudje uhajajo, prav tako pa prihajajo kritike iz različnih struktur družbe. Pravljica se nekako sesipa ...

Zaradi tega obstaja v normalnih demokracija neka kontinuiteta, obstajajo stranke, za katere veš, kaj si volil. Ljudje so na prejšnjih volitvah kupili srečko in v letu 2023 se bo pokazalo, ali je ta srečka zadela. Ljudje si voščimo srečo in poslušamo »srečno Slovenija«, negotovosti je veliko in nimamo nobenih izkušenj s to vlado in s temi ljudmi. Imamo nekaj izkušenj s to ideologijo, z ozadji in to je povsem dovolj za zaskrbljenost. To, da prihaja do odhodov, je povsem normalno.

Tukaj zadaj ne stoji neka koherentna sila, tukaj ni neke ideje, ki bi te ljudi povezovala, ni ideologije, ki bi te ljudi združila, zaradi katere bi se člani teh strank, ministri, odločili za sodelovanje v politiki, ker želijo v skladu s svojo ideologijo narediti. Ponudila se jim je priložnost za visoke funkcije, za dobre plače. To so pobrali, oprijeli so se razmeroma splošne vulgarne liberalne leve ideologije in zdaj smo na tisti točki, »če bo ploščato, bo lopata, če bo špičasto, bodo vile«, pri čemer skrbi ta vloga, ki jo ima levica z veliko in z malo in ki je, kot kaže, edina, ki za silo ve, kaj hoče, ker je edina ideološka sila v tej vladi in nam povzroča skrbi ob napovedih, da bo 2023 leto reform. Bojim pa se, da bo to leto anti reform, da bo leto, ko bodo poskušali še bolj delati tisto, kar ne deluje, oz. se je izkazalo, da ne deluje, namesto, da bi modernizirali stvari po zgledu ureditev, ki jih imajo druge evropske države in funkcionirajo, od zdravstva, do šolstva, znanosti in sodstva.

... in zdaj smo na tisti točki, »če bo ploščato, bo lopata, če bo špičasto, bodo vile«, pri čemer skrbi ta vloga, ki jo ima levica z veliko in z malo in ki je, kot kaže, edina, ki za silo ve, kaj hoče, ker je edina ideološka sila v tej vladi in nam povzroča skrbi ob napovedih, da bo 2023 leto reform.

Hkrati pa smo priče, kako premier počasi izgublja živce. Nekajkrat smo že lahko opazili tudi to, kar sem prebrala na račun njegovega intervjuja za Dnevnik, kako je predčasno zaključil ta intervju, odgovarjal je osorno, vzvišeno, napadalno, postregel je z napačnimi podatki. Zdi se, da je vedno bolj v nasprotju z imenom svoje stranke in ni videti spoštovanja do medijskega sveta. Mislim, da se dogaja ravno to, kar so velikokrat očitali prejšnjemu predsedniku vlade.

Nekje sem prebral, da tisti, ki ga poznajo, pravijo, da absolutno ni to, kar je njegov priimek, torej golob. S tem konec koncev ni nič narobe. Če si sposoben, ekspeditiven, če s to pomočjo rešuješ stvari. Morda to celo koristi, če delaš v svojem podjetju, če si diktator nekje. Ampak v demokraciji ljudje pričakujemo določeno odgovornost od nosilcev oblasti. Pričakujemo, da če oblast nekaj vprašaš, dobiš odgovor. V demokraciji dobiš odgovor, v avtokraciji seveda ne. Ne moreš Kardelja, Tita, Rankoviča kaj vprašat in pričakovati odgovor. V demokraciji pa. In zato je to povsem nesprejemljivo, da zapusti intervju.

Prejšnjemu predsedniku vlade so očitali, da tvita, a on je nudil več informacij, kot bi jih ljudje bili pripravljeni sprocesirati. Morda je bil kdo užaljen, a so vedeli, pri čem so, medtem, ko se očitno g. Golob izogiba odgovorom na določena vprašanja oz. na tista, ki si jih ni zastavil sam. Mislim, da bo tukaj moral narediti novoletni sklep, da tega ne bo več počel in bo enostavno dopustil, da se ga demokratično kontrolira in se ga vpraša tudi kaj takega, kar mu ni všeč. Vsaj, če se bomo pretvarjali, da imamo demokracijo, bo moral to sprejeti.

Mislim, da bo tukaj moral narediti novoletni sklep, da tega ne bo več počel in bo enostavno dopustil, da se ga demokratično kontrolira in se ga vpraša tudi kaj takega, kar mu ni všeč.

Zakon o vladi, ki je stopil v veljavo, prinaša številčnejšo sestavo. Novinar Peter Jančič je dejal, da tako obilne vlade še nismo imeli in se vračamo v preteklost. Tudi midva sva že govorila na to temo, da ima vsaka vlada niti, kako bo delovala, v svojih rokah in si postelje, kakor si želi. A vendar gremo v neke posebne razsežnosti v smislu številčnosti. Kaj je v ozadju tega, da bomo dobili toliko ministrstev in taka imena?

Mi nimamo vlade, ki bi se ji ljudje pridružili iz prepričanja, ker bi ta vlada imela neko ideologijo, za katero bi ti ljudje stali, neke vrednote, za katere bi bili ljudje pripravljeni žrtvovati svoj čas, svojo kariero. Ta vlada je nastala zato, da bi ljudje imeli službe. Tisti, ki vstopajo, vstopajo zato, da bi imeli funkcijo. In potem potrebuješ več teh funkcij, da to nadgradiš in zato je več teh ministrstev, v zvezi s katerimi je bila ideja celo dobra, dati gospodu Mescu ministrstvo, kako se že reče, za solidarno prihodnost in izgubljanje časa. Bi bilo pravzaprav fino dati njemu ministrstvu, kjer ne more narediti več škode, ampak zdaj mu je postalo ministrstvo za delo, družino in socialno delo všeč in lahko s strahom opazujemo, kaj se bo z že itak razmeroma neučinkovitim slovenskim socialnim sistemom zgodilo v prihodnje.

Tako da ni nujno slabo več ministrstev, ampak, če bi to naredili pametno. To, da nekomu damo tajnico in fikus zato, da bo zadovoljen in bo dal mir, je lahko razmeroma poceni v primerjavi s škodo, ki bi jo ta naredil, če bi imel resno ministrstvo. A po tem zapletu bomo dobili najslabšo od obeh možnosti. Veliko ministrstev, pa še na tistih, kjer se da delati škoda, bodo ljudje, ki so jo sposobni delati.

To, da nekomu damo tajnico in fikus zato, da bo zadovoljen in bo dal mir, je lahko razmeroma poceni v primerjavi s škodo, ki bi jo ta naredil, če bi imel resno ministrstvo.