Vitraj s podobo Marije Pomagaj je na pot proti Sveti deželi krenil 6. decembra lansko leto, po vseh postopkih, ki so bili potrebni za prevoz in carinjenje, prispel v Nazaret v četrtek, 19. januarja letos. S postavljanjem vitraja so začeli takoj po prihodu v Nazaret in delo zaključili pretekli ponedeljek.
Glavno težo pri postavitvi samega vitraja na svoje mesto je nosil Lojze Čemažar mlajši, ob pomoči svojega očeta in avtorja vitraja Lojzeta Čemažarja. Pri postavitvi sta še pomagala Matija Suhadolc in Janez Firšt. »Od same ideje, dovoljenj za postavitev in izdelave vitraja, so minila tri leta. Mirno lahko rečem, da je bila najbolj zahtevna sama postavitev vitraja na njegovo mesto. Oba mojstra, oče in sin, Čemažarjeva sta izdelano delo dobro zapakirala in zavarovala, da se na dolgi poti ni kaj zgodilo. Gre za izmoljen vitraj Marije Pomagaj. Vsi, ki smo sodelovali pri tem projektu, smo hvaležni Marijinemu varstvu.«
Sama izdelava vitraja ima svojo posebno tehniko in žive prosojne barve, ki se močno razlikujejo od ostalih treh vitrajev. »Smo ponosni, da lepota Marije Pomagaj odseva svojo božjo bližino tudi v tehniki barvnega okna. Njena toplina in bližina takoj pritegne mimoidoče. Naj nagovarja vse ljudi dobre volje iz celega sveta, ki se bodo ustavili pred njeno podobo ter jih vabi k hoji za njenim Sinom Jezusom. Marija Pomagaj, prosi za nas!,« je ob postavitvi vitraja v Nazaretu zapisal dr. p. Robert Bahčič, rektor bazilike Marije Pomagaj.
Smo ponosni, da lepota Marije Pomagaj odseva svojo božjo bližino tudi v tehniki barvnega okna. Njena toplina in bližina takoj pritegne mimoidoče.
Blagoslov vitraja bo 1. marca 2023, blagoslovil ga bo ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore, ob prisotnosti provinciala p. Marjana Čudna, rektorja dr. p. Roberta Bahčiča ter kustosa Svete dežele, p. Francesca Pattona.
Zgodba umestitve vitraja s podobo Marije Pomagaj ob baziliko Marijinega oznanjenja v Nazaretu sega v leto 2019. Pater Peter Lavrih, komisar za Sveto deželo, ki je v 35 letih delovanja Sveto deželo obiskal že 174-krat, je na romanju v letu 2019 opazil, da v obzidju nazareške bazilike pripravljajo še sedem »odprtin«, kjer sicer že številni narodi predstavljajo svoje narodne podobe Matere Marije. Obrnil se je na sobrata, rektorja Slovenskega Marijinega narodnega svetišča p. dr. Roberta Bahčiča, naj posreduje pri svojem nekdanjem rimskem sošolcu, sedanjem kustosu za Sveto deželo fr. Francescu Pattonu, kakšne so možnosti, da bi bila v eni od odprtin podoba brezjanske Marije Pomagaj. V nekaj mesecih je dobil pritrdilen odgovor. Komisariat za Sveto deželo in Frančiškanski samostan na Brezjah sta razpisala natečaj in k projektu povabila več umetnikov; izbrali so načrt za barvno okno umetnika Alojza Čemažarja. Izdelal je že več barvnih oken za slovenske cerkve in kapele, poleg tega mu je brezjanska Marija Pomagaj blizu, večkrat priroma na Brezje.
V sklopu bazilike Marijinega oznanjenja je več podob Božje Matere Marije z vsega sveta, z značilno narodno ikonografijo in vsebino. Ob sliki Marije Pomagaj je bil umetnik Čemažar, postavljen pred nalogo in izziv, kako izvesti podobo v tehniki vitraja. »Slikar Leopold Layer je originalno podobo naslikal v tehniki oljnega slikarstva, moja naloga je, da naredim podobo v povsem drugačni tehniki, a prepoznavno in čimbolj povezano z originalom.« Da ne gre za kopijo originala, pravi umetnik: »Gre za drugačne materiale, drugačne postopke. Barvno steklo je vezano na učinek svetlobe, saj se podoba z barvnih stekel postavlja v okensko odprtino, skozi katerega zjutraj prodira drugačna svetloba kot zvečer, drugačna svetloba ob deževnem ali ob sončnem vremenu …« Učinek svetlobe se spreminja, vedno pa je ta učinek odločujoč, saj po besedah umetnika Čemažarja »ob pomoči svetlobe, katere žarki prodirajo skozi kompozicijo barvnih stekel, more biti gledalec deležen posebnega estetskega občutja.«
Okenska odprtina, ki je namenjena namestitvi vitraja, je visoka tri metre in je po obliki podobna trapezu. Osrednji motiv, podobo brezjanske Marije Pomagaj, je umetnik umestil v središče v obliki medaljona. To bo na kraju samem v višini od 150 do 170 centimetrov, torej približno v višini romarjevega očišča. Okvir s pozlačenimi akantovimi listi, ki krasi podobo na Brezjah in je delo rezbarja Maksa Berganta, pa je Čemažar na barvnem oknu za Nazaret nadomestil s podobami angelov z glasbili. »Pri nastajanju osnutka za vitraj sem imel v mislih knjigo etnologa Primoža Kureta Glasbeni instrumenti na srednjeveških freskah na Slovenskem (1973). Ikonografski motiv angelov, ki s petjem in igranjem na instrumente izražajo hvalnice in nebeško veselje, se še ohranja; v idejni zasnovi brezjanske Marije v tehniki vitraja igrajoči in pojoči angeli obdajajo osrednji lik Matere z Otrokom in hvalijo Gospoda. Na poseben način se hvalnici pridružuje angel z dvignjeno svetilko in naznanja, da je po Mariji prišla Luč na svet.«
Današnja cerkev Marijinega oznanjenja v Nazaretu je bila zgrajena leta 1969 kot ena najpomembnejših cerkva sodobnega časa v Izraelu. To je v dvatisočletni zgodovini že peta cerkev na tem kraju, ki je zgodovinsko izpričan, da je to kraj, kjer je Marija slišala angelove besede: Glej, spočela in rodila boš sina, ki mu daj ime Jezus. Če se nekateri kraji Jezusovega življenja in smrti skozi zgodovino tudi spreminjajo, je kraj oznanjenja že od prvih stoletij isti; cerkev na tem kraju se omenja že v 2. stoletju. »Skupaj s sinom Lojzetom, ki je sprejel zahtevno delo izvedbe vitraja, čutim posebno odgovornost ob podobi, ki je tako dragocena slovenskemu narodu,« pravi Alojz Čemažar: »Z barvami in črtami želim ob daru svetlobe soustvariti ozračje, kot ga začutimo verni Slovenci ob podobi brezjanske Marije Pomagaj.«
V Slovenijo prihaja velika zagovornica življenja in avtorica knjige z naslovom Preustvarjena Američanka Patricia Sandoval. Svojo zgodbo bo predstavila na petkovem večeru v Antonovem domu na Viču, ...
Ob svojem škofovskem posvečenju v cerkvi Povišanja svetega križa v Črenšovcih je novi soboški škof dr. Janez Kozinc nagovoril vernike z mislijo iz evangelija po Janezu: »Bog je svet tako ljubil, ...
Ob koncu slovesne svete maše v cerkvi Povišanja svetega križa v Črenšovcih je koprski škof Peter Štumpf nagovoril novega soboškega škofa Janeza Kozinca. V pozdravnem nagovoru ga je označil za ...
Milan Mandeljc je prejemnik naziva Naj učitelj leta 2025, diplomant Filozofske fakultete, angleškega in ruskega jezika ter književnosti, ki s svojim delom učitelja ob dobrih praksah kaže, kako ...
V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili političnega komentatorja, profesorja dr. Petra Gregorčiča in urednika portala Zanima.me Roka Čakša. Ob prazniku vrnitve Primorske k matični ...
Odbor Državnega zbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je dopoldne nadaljeval in zaključil sejo o posledicah širjenja bolezni modrikastega jezika, sklicano na zahtevo NSi in SDS. Potem ko so ...