Zakaj p. Cestnik ne hodi v Lidl in kakšno moč ima kapitalistični kokakolin božič?

Spoznanje več 27. 12. 2022, 12:02 Rok Mihevc

Oddaja Spoznanje več, predsodek manj enkrat tedensko razpira družbeno dogajanje, enkrat mesečno to počnemo s p. Brankom Cestnikom. Z njim je voditelj Jože Bartolj zadnjič v tem letu govoril o aktualnosti s področja Cerkve in družbe, ustavili smo se tudi pri božiču in praznikih.

Prvi sveti večer je za nami, pred nami sta še dva. Že nekaj let pa spremljamo to izrivanje krščanskih vsebin iz teh praznikov. Določeni ljudje lahko izrečejo voščilo »vse dobro za praznike«, ne povedo pa, za katere praznike gre. Lahko bi rekli, da doživljamo božič brez božiča.

Poskuša se plasirati votel božič, izvotljen božič. Kam bo to pripeljalo? Ko imaš praznik brez vsebine, nimaš več praznika. In polovica ljudi počasi ne bo več praznovala božiča. Bo to samo še neki veseli december, neko nakupovanje in bo šlo mimo. Vsak praznik ima svoj logos, svojo vsebino in ti zdaj lahko govoriš o prazniku, čarobnem vzdušju, ne smeš pa o vsebini. Vsebina pa je Jezusovo rojstvo v Betlehemu. Tega pa ne smeš reči in potem vsebine ne poveš in tudi vzdušje bo izginilo in vse tisto, kar si nadeval okoli, bo nadevano okoli praznine.

Če bo šlo tako naprej, v prihodnje pričakujem, da se bo božični čas izpraznil. Letos se je zgodilo, da sem zaradi hišniških zadev za župnijo veliko nakupoval in obiskoval trgovine v adventu. In sem opazoval, kje je ta veseli december. A videl sem živčni december. Veseli december je, da si dobre volje in da se s človekom, s katerim se v gneči zadaneš z ramo ob rami, lepo pogledata, si dasta roko in voščita vesel božič. To bi bil pojem pravega vzdušja.

Zdaj pa je res vse pretirano, plus vse te ideologije delajo na tem, da ne bi bilo vsebine, češ, da je ta vsebina enostranska, da je današnja družba pluralna, da ne smemo poudarjati posebej praznik neke verske skupnosti.

Potem pa si videl samo to živčno tekanje, vključno z menoj, sem in tja. Morda je kmečki advent res bil še miren, zato, ker se je ustavilo kmečko delo, kmetije so se ustavile, popravljali smo košare, luščili fižol, takrat je bil advent res miren in se je božično vzdušje samo po sebi pripravljalo in rojevalo in tudi nismo krasili, dokler ni prišel sveti večer. To je bilo res povezano z eno močno vsebino in resničnim dogajanjem. Zdaj pa je res vse pretirano, plus vse te ideologije delajo na tem, da ne bi bilo vsebine, češ, da je ta vsebina enostranska, da je današnja družba pluralna, da ne smemo poudarjati posebej praznik neke verske skupnosti.

Po drugi strani pa veliko neke luči, pravljična bitja, pa božički, jelenčki, kokakola ... Kje pa je Jezus?

Tale kapitalistični kokakolin božič je precej izpodrinil izvorni božič in tu vidimo moč kapitala, kaj dela z nami. Mi pa še imamo to, da je ta naš kokakolin kapital v izpregi s to ideologijo, ki ji gre krščanstvo na živce. Tako imamo smešne pojave, ko Spar in Lidl okoli Slovenije napišeta na reklamne panoje »srečen božič«, v Sloveniji pa je ta beseda prepovedana in napišejo »čaroben praznik«. Lidl ima že tako zgodovino teh posegov na področju verskega vprašanja od takrat, ko je iz tistih grških jogurtov začel brisati križe. To so res čudna obnašanja trgovskih verig, ki bi vendarle morala imeti posluh.

Na Twitterju so na Sparovem profilu objavili, da se versko ne opredeljujejo ...

Ampak to ni res. Ker se versko ne opredelujejo v Šentilju, v Lipnici na Hrvaškem pa se. Ali v Brežicah, v Zagrebu pa se, ker imajo v reklamah napisan »sretan božič«, pri nas pa je ta beseda prepovedana. Tudi Miklavža imajo v izdelkih. Sparova piar služba se je malo zaplezala. Ampak zakaj ravno v Sloveniji? Spet to ni tako nedolžno, pač zdaj so videli, da je v političnem letu levica premočno zmagala na vseh volitvah, tudi svoboda je in zdaj je potrebno malo tipati stvari in da boš imel mir pred politiko, ji pojdi malo nasproti in jim pokaži, da si tudi malo ideološko pripravljen se ukloniti nje, da boš lažje delal. Mi kot potrošniki, kot stranke teh verig pa se lahko svobodno odločamo, če bomo hodili v njih ali ne. Jaz v Lidla, od takrat, ko so zbrisali križe, več nisem stopil. To sem si načelno vzel in te odločitve se držim. Se zgodi, da smo s skavti morali nakupovati in je bil Lidl najbližje. Tja sem peljal avto, v trgovino pa nisem vstopil. Če so oni izbrisali križ, bom pa jaz brisal njih iz svojega repertoarja trgovin. Tu imamo pa mi svojo moč, ki jo lahko tudi pokažemo do teh trgovin in jih bojkotiramo.

Če so oni izbrisali križ, bom pa jaz brisal njih iz svojega repertoarja trgovin. Tu imamo pa mi svojo moč, ki jo lahko tudi pokažemo do teh trgovin in jih bojkotiramo.

Tukaj se res kaže ta izpraznjenost civilizacije, politična korektnost, da so vse skupaj le še prazniki, vsi se samo nekaj smejemo ...

Vse je neka trgovina z nekim vzdušjem, v katerem pa ni vsebine. In najlepše, kar se nam je zgodilo pa je, da nam je mufti voščil vesel božič. Ateisti nas prepričujejo, da morajo biti vse religije enake, zato se ne sme praznovati božiča tako, da bi ga omenjali. Ker religije morajo biti vse enake. Ma pustite vi nam vernim ljudem, da se med sabo zmenimo. Mi muslimanom voščimo njihove praznike, oni nam naše. Ne vem, kdo so ti ljudje, ki so malo ateistično usmerjeni, pa so dobili službe v nekih piarjih in imajo to idejo, da morajo obvladati ta vrtec religije. On je ateist, razsvetljen, sedi na neki poziciji moči, v medijih, pri proračunih, v piar službi velike verige in on mora zdaj ta vrtec religij pomirjati in to z metodo, da se ne sme govoriti o razlikah.

Tudi zato je Jugoslavija zdrsnila v državljansko vojno, ker se ni reševalo nacionalnega vprašanja, ki je že vrelo. Se ga ni znalo nasloviti, ampak se ga je tiščalo dol, ni se smelo povedati. Moralo se je reči, da je vse lepo in prav, spodaj pa je od 70 let naprej vrelo. To nam mora biti šola, da bomo znali naslavljati stvari, se pogovarjati in pustiti ljudem, da se dogovorijo med seboj brez te pokroviteljske politike.