»Delodajalec za branje življenjepisa porabi 30 sekund.«

Svetovalnica | 21.12.2022, 10:47 Mirjam Judež

V Svetovalnici je bila gostja direktorica zaposlitvenega portala Optius.com Saša Boštjančič. Postregla nam je z nekaj koristnimi napotki pred menjavo zaposlitve, kaj naj vsebuje življenjepis, kako se pripraviti na razgovor in katere stvari imeti v mislih, preden se odločimo za menjavo službe. Z njo se je pogovarjala Tanja Dominko.

Kaj se je zgodilo, da je vse težje dobiti dobrega zaposlenega v podjetje?

»Že kar nekaj let živimo v obdobju, ko res primanjkuje kadra na trgu dela. Ne samo v Sloveniji, ampak tudi v razviti Evropi. To je dobra novica za tiste, ki želijo menjati ali iščejo novo zaposlitev. Vse težje je privabiti ustrezen kader. Postajamo starajoča se družba. Prvi razlog, da je do tega prišlo, so demografske spremembe. Vsako leto se upokoji več ljudi kot jih vstopa na trg dela. Generacije so vse šibkejše. Drugi razlog je, da je po koroni gospodarska rast prisilila delodajalce v dodatno zaposlovanje in več podjetij potrebuje več delavcev. Tretji razlog je nizka brezposelnost. Tako nizka kot je ta trenutek, brezposelnost še ni bila odkar smo v samostojni Sloveniji. Časi za iskanje službe ali menjavo niso bili še nikoli tako ugodni kot so danes. Zdaj je pravi čas za menjavo delodajalca, vprašanje pa, koliko časa bo še tako.«

Iskalci zaposlitve so torej lahko malce izbrični. Se to tudi odraža na trgu?

»Ne da so izbrični, ampak potencialne kandidate vse težje privabijo. V času korone so dobra podjetja veliko vlagala v dobro počutje, razvoj zaposlenih, razmišljala so, s čim bi privabila potencialne kandidate in obdržala zaposlene. V času korone se je izkazalo, da je vlaganj v razvoj in dobro počutje zaposlenih še najbolj pomembno. Dobro počutje, dobri odnosi in ustrezno plačilo so na prvem mestu za to, da je nekdo v službi zadovoljen, srečen, zavzet, da vidi smisel v tistem, kar opravlja.«

Gotovo so poklici prihodnosti tisti, ki bodo povezani s starajočo se družbo: poklici s področja nege, zdravstva. Še bolj bodo zanimiva delovna mesta v povezavi z robotizacijo, industrializacijo, umetno inteligenco, vsi tehnični in naravoslovni poklici. 

Kakšen poklic naj si mladi izberejo, da bodo (p)ostali zaposljivi?

»Tisti, ki so v zaključevanju 9. razreda ali srednje šole, se bodo morali odločati, kam naprej. Tu bi poudarila dve stvari: da si mladi izberejo poklic sami (starši jih lahko malo usmerjajo), ker ga bodo tudi sami opravljali. Tudi če si bo otrok izbral neko šolo, za katero bo ugotovil, da to ni to, ni še nič zacementirano. Življenje te pelje naprej, vidiš, da osnovo imaš in še vedno je dovolj priložnosti, da si ustvariš poklicno pot, ki si jo želiš. Pomembno je upoštevati lastne želje, treba pa je tudi racionalno pogledati, kaj trg dela potrebuje danes in kaj bo potreboval čez nekaj let. Trg dela se spreminja in delodajalci imajo že leta težave s privabljanjem deficitarnega kadra. Prav bi bilo, če bi bili ti poklici bolj privlačni za mlade, da bi se mladi zanje pogosteje odločali. Kaj bo čez 20, 30 let težko ocenjujemo, gotovo pa so poklici prihodnosti tisti, ki bodo povezani s starajočo se družbo: poklici s področja nege, zdravstva. Še bolj bodo zanimiva delovna mesta, poklici v povezavi z robotizacijo, industrializacijo, umetno inteligenco, vsi tehnični in naravoslovni poklici. Delodajalci zelo iščejo interdisciplinarna znanja, ki jih pridobiš v šoli, v praksi na delu in da se ta med sabo prepletajo.«

Deficitarni poklici so slabše plačani, zato se manj ljudi odloča zanje …

»Strinjala bi se, da bi bilo potrebno več ugleda dati v poklice, ki niso tako priljubljeni med mladimi. Marsikdo se za nek poklic ne odloči zato, ker ga ne pozna. Ko sem jaz svojim otrokom svetovala, pa se dnevno ukvarjam s tem, sem ugotovila, da določenih poklicev ne poznam več. Mnogi tradicionalni poklici so se zelo spremenili, digitalizirali. Želela bi si več spodbud na tem področju, vpoglede, kakšni so posamezni poklici, da si starši in mladi lahko bolj realno predstavljajo, kaj jih čaka. Mnogi tradicionalni poklici so še vedno težki, nekateri pa so se zmodernizirali, veliko opravijo stroji in niso več tako fizično težki. Mladi, ki pridobijo poklic na srednji poklicni šoli, so lahko odlični strokovnjaki. Če bo šlo tako naprej, bodo redki in jih bomo morali bolj spoštovati, ker ljudi, ki te poklice opravljajo, enostavno ne bo, če se nekaj sistemsko ne bo spremenilo. Če bo delodajalec želel tak kader dobiti, ga bo moral tudi ustrezno plačati.«

Kako pozorno naj beremo kadrovske oglase, da bomo prav presodili, če sodimo na to delovno mesto ali ne?

»Na našem zaposlitvenem portalu dnevno objavimo do 250 oglasov. Ponudbe je res veliko. Najprej se odločimo pri sebi, kaj bi želeli delati in kakšno znanje, kompetence, izkušnje imamo. Na podlagi tega izbiramo prosta delovna mesta, tudi delodajalca. Tudi delodajalec je pomemben. Pozanimamo se, kakšna je kultura, vizija podjetja. Če ocenjujemo, da bi lahko s svojim znanjem, ki ga imamo ali ga bomo pridobili, prispevali k razvoju podjetja in svojemu razvoju, je dobrodošlo, da se na tak kadrovski oglas prijavimo, včasih pa mi kak delodajalec potoži, da se na oglas prijavijo tudi osebe, ki nimajo nobenih izkušenj s tistim delovnim mestom. Dobro je, da se prijaviš na kadrovski oglas, za katerega imaš izkušnje in bi to delo rad opravljal. Če delaš v gostinstvu, nima smisla, da se prijaviš za delovno mesto programerja. A tudi to se dogaja.«

Če opazimo zanimiv oglas, kaj je pomembno pri prijavi?

»Preden se prijaviš na kadrovski oglas, pogledaš, za kakšno podjetje gre, s čim se ukvarja, koliko ima zaposlenih, kraj dela. Ti podatki nas bodo v drugem krogu razgovora, če bomo nanj povabljeni, bolj konkretno zanimali. Izberemo način prijave, ki ga je delodajalec določil v kadrovskem oglasu. Treba je skrbno pripraviti življenjepis in spremno motivacijsko pismo, v katerem delodajalca želimo prepričati, da smo pravi za neko delovno mesto in pojasnimo, zakaj se nanj prijavljamo. Tu navedemo tisto, kar v življenjepisu nismo uspeli. Navedemo svoje dosežke, na kaj smo posebej ponosni in kaj lahko podjetju dodatno doprinesemo, če se odločijo za sodelovanje z nami. To pošljemo delodajalcu po elektronski pošti, če je tako navedel in počakamo klic ali e-mail z druge strani v upanju, da smo povabljeni na razgovor, kjer se bomo podrobneje predstavili. Svetovala bi, naj te prijave ne bodo predolge ali prekratke. Delodajalec za branje enega življenjepisa porabi v povprečju 30 sekund. Poskusimo v teh 30 sekundah pri delodajalcu zbuditi interes, da nas bo povabil na razgovor. Ko se prijavimo preko elektronske pošte, naj bo zadeva lična, spoštljiva, brez pravopisnih napak. Prijava s pravopisnimi napakami nas ne pokaže v najlepši luči v smislu natančnega potencialnega sodelavca.«

Včasih je bila dosežena izobrazba ključnega pomena, danes pa mnogi delodajalci iščejo več kot samo »papir«.

»Določena delovna mesta so specifična, potrebujejo specifična znanja (npr. medicinske sestre, programerji ...), tam se res zahteva izobrazba. Mnogi delodajalci (npr. v gospodarstvu) pa izobrazbe ne postavljajo na prvo mesto. Bolj izkušnje in pa neke druge vrline, sposobnosti, željo po znanju, po tem, da si želijo ljudje delati in nekaj ustvarjati, doprinesti podjetju. V Sloveniji govorimo o kroničnem pomanjkanju proizvodnih delavcev, skladiščnikov, poslovnih sekretarjev, programerjev, računovodij. V tem naboru sem prepričana, da si vsakdo lahko najde svoj prostor pod soncem, če tako želi. Je pa res, da se veliko ljudi se ne zna pravilno predstaviti delodajalcu, čeprav so zelo dober, kompetenten, zanimiv kader. Tu smo morda malo preveč preskromni. Na eni strani imamo kandidate, ki se zlažejo o svoji usposobljenosti, so pretirano samozavestni, kar absolutno odsvetujem. Na drugi strani pa imamo kandidate, ki so preskromni, izpostavljajo, česa ne znajo, se ne znajo predstaviti v življenjepisu na način, da bi pri delodajalcu zbudili interes, pa so lahko odlični delavci. Predvsem take pa si tudi delodajalci želimo.«

Na kaj naj bomo pozorni, ko smo povabljeni na razgovor?

»Kot sem že omenila, se pripravimo na razgovor, ker je to res priložnost za nas. Če je slučajno kaj prišlo vmes in ne moremo priti, to sporočimo, da nas delodajalec ne čaka. Prej se pozanimamo, katero podjetje nas vabi, s čim se ukvarja, koliko ima zaposlenih, kakšna je njihova kultura, vizija, vrednote. Pogledamo, na katero del mesto smo se prijavili, kaj lahko izpostavimo in si pripravimo vprašanja. Ne smemo zamujati, moramo biti ustrezno oblečeni. Prav je, da tudi mi postavljamo vprašanja, povezana z delovnim mestom. S tem pokažemo, da nas zanima. Mogoče povemo, katerih znanj nimamo, kako bi jih uspeli pridobiti. Ko nas delodajalec kaj vpraša, odgovorimo na vsa vprašanja. Bodimo iskreni, avtentični, ne smemo lagati, saj nas bodo prej ali slej našli na laži. Dober razgovor je tak, kjer poteka sproščena dvosmerna komunikacija, kjer tudi mi delodajalca kaj vprašamo. Na prvem razgovoru se osredotočamo na delo samo, delovno mesto, na to, kaj oni pričakujejo od nas in kaj mi kot kandidat temu delodajalcu lahko damo in kaj lahko delodajalec da nam, da se bomo karierno poklicno razvijali, da bomo zadovoljni, da bomo radi hodili v službo. Če bomo videli smisel našega dela, bomo šli radi v službo tudi v nedeljo zvečer. Prav je, da vprašamo glede delovnika: je fleksibilen, je možno delo od doma … Poskušamo najti ravnovesje, da bosta oba zadovoljna.«

Je vprašanje o plači primerno zastaviti?

»Mislim, da je dovoljeno, da se postavi. Delodajalec mora s tem priti enkrat na plan, če ne prej, ga razkrije v zadnjem krogu. Kandidati naj bi nekako vedeli, kakšne so cene na trgu dela in v skladu s tem so tudi ustrezna pričakovanja. Dobrim delodajalcem je pomembno, da so njihovi zaposleni dostojno plačani, da pa jim višina plače ni na prvem mestu, čeprav je nujna zaradi preživetja.«

Kaj menite o pogosti menjavi službe?

»Mlajše generacije menjajo zaposlitev pogosteje, tudi svoj poklic, kariero. S tem si širimo obzorja, se več naučimo. Osebno menim, da ni priporočljivo, da menjamo službo vsako leto, na nekaj let pa so to želje veliko mladih, ki se želijo preizkusiti, v čem so najboljši, pridobivajo izkušnje na različnih delovnih mestih in pri različnih delodajalcih.«