Borut Pahor počasi zaključuje svoj predsedniški mandat in tako smo ga še zadnjič v tej funkciji gostili tudi na Radiu Ognjišče. Kaj vse ga je oblikovalo v osebnost, kot ga poznamo danes, o političnih trenjih, dogajanju na Balkanu in še čem, smo že pisali. Tokrat se ustavljamo pri njegovih obiskih dogodkov, kamor levosredinski politiki praviloma niso prihajali.
V zadnjem delu pogovor smo ga vprašali tudi glede udeležbe na srečanju mladih v Stični in dejal je naslednje: »Na položaj predsednika republike sem kot levosredinski politik prišel tudi zato, ker so me podprli mnogi volivci iz desnosredinskega kroga. Imel sem vizijo, željo, ambicijo, da bi bil predsednik vseh, zato mi je bilo izjemno pomembno, da v nekem trenutku prej ali slej, če je le mogoče dobim vabila na prireditve na katere prej levosredinski politiki niso hodili. Ali niso čutili potrebe ali pa niso hoteli, kljub temu, da so bili povabljeni. Taka vabila so bila zame zelo dragocen most do ljudi, do katerih prej levosredinski politiki na tej funkciji niso prihajali.«
Taka vabila so bila zame zelo dragocen most do ljudi, do katerih prej levosredinski politiki na tej funkciji niso prihajali.
Pahor se je kot prvi predsednik republike mudil na obisku v slovenskem narodnem svetišču Marije Pomagaj in obiskal tudi Muzej jaslic na Brezjah, kjer je dobil v dar jaslice. Oba obiska, kot tudi številni drugi, so mu ostali v srcu. »Ko se sedaj oziram nazaj in imam različne dogodke pred očmi se sprašujem, ali bi zdaj lahko še enkrat prehodil to desetletno pot? Zdi se mi zdi čudovita, zelo sem zadovoljen, čuti zadoščenje, ampak, ko danes pomislim, kaj vse je bilo treba storiti, da smo prišli do sem (dolg izdih).... je bila dolga in strma in velikokrat so bili čudoviti razgledi, ampak sem velikokrat hodil po samem robu. In lahko bi bilo tudi vse drugače, ampak na koncu sem prišel na vrh.«
O pomenu sakralne dediščine pa je spomnil,da je bil kot študent vodnik po Benetkah in je bil velikokrat deležen vprašanj zakaj turiste, ki bi radi videli bolj posvetne zadeve vodi na oglede po cerkvah in v objekte, ki so povezani s krščansko tradicijo. »In takrat sem, nisem še bil politik, ampak sem bil vodič, poskušal Slovencem, Angležem oziroma kdorkoli je že bil pojasniti, zakaj je to tako pomembno. To je pomembno zato, ker nas ta dediščina določa.« Nato je razvil tudi misel o udeležbah pri svetih mašah. »Nisem veren človek, ampak nikoli se mi ni zdelo prav, da bi se opravičil, da bi zavrnil vabilo na mašo za domovino kot predsednik republike. Zakaj? Ta maša je posvečena domovini, ki jo vi predstavljate.«
Nisem veren človek, ampak nikoli se mi ni zdelo prav, da bi se opravičil, da bi zavrnil vabilo na mašo za domovino kot predsednik republike. Zakaj? Ta maša je posvečena domovini, ki jo vi predstavljate.
Otroški kotiček v predsedniški palači
Predsednik republike Borut Pahor, ki smo ga gostili tudi v »Pogovoru o« na Radiu Ognjišče je sodelavce po pogovoru popeljal po predsedniški palači. Pokazal svojo pisarno, otroški kotiček, predstavil sodelavce in s škatlami, ki jih je bilo zaslediti že nakazal, da se počasi seli v stavbo TR3. A ni šlo brez sedenja na znamenitem stolu... V letih odprtih vrat predsedniške palače se je v tej pisarni zvrstilo veliko ljudi.
Sodelavci Radia Ognjišče s predsednikom Borutom Pahorjem
V središču pridige ob slovesu dolgoletnega urednika Ognjišča msgr. Silvestra Čuka je bila svetopisemska podoba dokončanega teka. Zaslužni koprski škof Jurij Bizjak je v povsem polni koprski ...
Slovenski škofje končujejo obisk ad limina v Rimu. Popoldne se bodo zanj zahvalili z mašo v baziliki sv. Pavla zunaj obzidja, ki se je bodo udeležili tudi slovenski romarji. Dopoldne pa so se ...
Škofje so tretji dan obiska ad limina v Rimu začeli v baziliki Marije Velike. Somaševanje je vodil mariborski nadškof Alojzij Cvikl, ki je v nagovoru poudaril pomen molitve. Škofje so molili tudi ...
Pred 800 leti je sveti Frančišek Asiški prišel na idejo, da bi prebivalcem male vasice Grecco prikazal razmere, v katerih se je rodil Odrešenik. Tako so nastale prve jaslice in to je pripomoglo k ...
Obstruktivna spalna apneja je pogosta (po ocenah se z njo bori vsaj 150.000 odraslih Slovencev, ki bi potrebovali zdravljenje), a pogosto spregledana motnja, pri kateri se žrelo med spanjem zoži ...
Slovensko gospodarstvo je v zadnjih dneh politiki poslalo vrsto sporočil o tem, kakšno prihodnost si želi, da bo lahko soustvarjalo pogoje za boljši razvoj in kakovost življenja. Lansko leto so se ...