Jože BartoljJože Bartolj
Miha MočnikMiha Močnik
Tone GorjupTone Gorjup
Neapeljske jaslice v baziliki Marije Pomagaj (foto: marija.si)
Neapeljske jaslice v baziliki Marije Pomagaj | (foto: marija.si)

Ob vstopu v jubilejno leto jaslic na Brezjah z različnimi upodobitvami Božjega učlovečenja

Novice | 03.01.2023, 15:15 Rok Mihevc

Leto 2023 bo zaznamovano s praznovanjem 800. obletnice prvih jaslic, ki jih je leta 1223 postavil sveti Frančišek Asiški. Ob vstopu v jubilejno leto smo tudi pri Mariji Pomagaj na Brezjah pripravili tri povsem različne upodobitve Božjega učlovečenja. +Osrednje jaslice v baziliki sestavljajo figure, ki jih je izdelal kartuzijan, p. Wolfgang Kogler. V stranski kapeli so na ogled Neapeljske jaslice, na trgu pred baziliko Marije Pomagaj pa stojijo piramidne jaslice arhitekta Jožeta Plečnika.

Ponižnost učlovečenja v jaslicah p. Wolfganga Koglerja

Vsaka jaslična figura p. Wolfganga Koglerja izžareva globoko duhovno doživljanje meniha, ki je svoje dni preživljal v tišini in odmaknjenosti. Prav ta dimenzija daje njegovim jaslicam nezmotljiv avtorski pečat. Ker je slovenska tradicija bolj navezana na pisano podobo jaslic, je figure praviloma pobarval, saj so bile tovrstne ljudem ljubše, le redke komplete oziroma posamezne figure pa je pustil v barvi žgane gline. Značilno jaslično celoto s skupino Svete družine, oslom in volom, pastirji z ovcami in tremi kralji je obogatil še z drugimi liki: družina, kjer so se ob starših razporedili otroci; mati z ruto, ki se je v Betlehem odpravila z otrokom in domačimi darovi v košari; bradati očanec, ki kadi pipo, in ljudski godec, ki igra na harmoniko; skupina otrok, ki delujejo kot palčki s čepicami na glavi; speči pastir, ki se mu na obličju odražajo sanje; jata angelov, ki s petjem in igranjem na inštrumente spremljajo Kristusovo rojstvo; Bog Oče in Sveti Duh, ki podobo Kristusovega rojstva povezujeta v simbolno podobo Svete Trojice; skupina menihov ali svetniških oseb, s katerimi se navezuje na lokalno zgodovino.

Ob posebnih naročilih, zlasti manjših družinskih jaslicah, ki jih je velikokrat izdelal v enem kosu, je p. Wolfgang v jaslice vključil tudi podobe naročnikov, še posebej njihovih otrok, in se s tem navezal na staro tradicijo upodabljanja umetnostnih naročnikov in slikarjevih mecenov na svetih podobah. Prav poseben pa je v jaslicah lik kartuzijanskega meniha, ki je avtoportret in umetniški podpis p. Wolfganga, spet drugič pa je svoje obličje upodobil v kipu sv. Jožefa ali pastirja.

V letu 2023 obhajamo tri obletnice kartuzijana patra Wolfganga Koglerja, božjega mojstra glinenih stvaritev, zlasti Križanega in velikega opusa, ki prikazujejo učlovečenje Božjega Sina:

  • 110. obletnica rojstva (1913)
  • 60. obletnica ponovne vrnitve v Pleterje (1963)
  • 30. obletnica srečanja s sestro smrtjo (1993)

Božja previdnost je hotela, da se te obletnice p. Wolfganga, ustvarjalca neprecenljivega in nepreštetega opusa, ki prikazuje rojstvo Božjega Sina, vključujejo v 800. obletnico obhajanja Jezusovega rojstva v Grecciu (1223) po zamisli sv. Frančiška Asiškega.

Sv. Frančišek in p. Wolfgang sta globoko v svoji zavesti spoznala ponižnost učlovečenja in Božje ljubezni, ki je prišla na svet zaradi človeka. Sv. Frančišek je s telesnimi očmi hotel videti težave, v katerih se je novorojeni znašel zaradi pomanjkanja potrebnih stvari, kako je bil položen v jasli in kako je ležal v senu med volom in oslom. Pater Wolfgang pa je vse to na poseben način umetniško prikazal v glini.

V spomin teh obletnic smo v naši baziliki za božični čas 2022–2023 postavili jaslice s figurami, ki so delo p. Wolfganga in že same figure so stare med 40 in 50 let. Figure je Muzeju jaslic Brezje poklonil Peter Homar. Očistil in osvežil jih je Zlato Petrovčič ter jaslice postavil v baziliki Marije Pomagaj. Za osvetljavo je poskrbel Toni Jaklič. Pri postavitvi jaslic je pomagal Peter Legat.

Ponižnost učlovečenja v jaslicah p. Wolfganga Koglerja
Ponižnost učlovečenja v jaslicah p. Wolfganga Koglerja © marija.si


Neapeljske jaslice v baziliki Marije Pomagaj

Scenografija neapeljskih jaslic, ki so jo avtorji postavili v baziliki Marije Pomagaj, spoštuje značilnosti neapeljskih jaslic iz 18. stoletja. Kristusovo rojstvo je postavljeno v najvišji del in znotraj ruševin starodavnega templja civilizacije starega Rima: v 18. stoletju se je začelo arheološko zanimanje za ostanke Pompejev in ker so bili zelo navdušeni nad mogočnimi rimskimi ruševinami, so le-te izbrali za postavitev glavnega prizorišča jaslic. Po mnenju nekaterih želi izbira nakazati, da je Jezus rojen zmagovalec nad pogansko vero, po drugih poudarja nekakšno duhovno kontinuiteto človeštva, ki se izraža skozi versko čustvo.

Pod in pred tem delom je vzpon do templja, kjer se vije procesija treh kraljev, ki jo sestavljajo služabniki in igralci, opremljeni s tradicionalnimi inštrumenti, nekaterih zdaj ne uporabljajo več. Vzpon je sestavljen iz velikih skalnih stopnic, ki se vzpenjajo med podpornimi stenami z oporniki in loki; v spodnjem delu je v skalo izklesana shramba in zaprta z vrati.

Na levi je "podeželski" prizor s pastirji, ovcami in kozami. V tem kraju najdejo pastirji prenočišče skupaj s svojimi živalmi in tu odkrijejo velik dogodek, ki se dogaja prav tisto noč; eden od pastirjev, Benino, spi blizu ovčje staje, kjer počivajo tudi njegove ovce, ta figura (za Sveto Družino) je najpomembnejša v jaslicah, saj med spanjem sanja svojo pot do novorojenega Jezusa in na ta način ga uspe doseči ter ga rešiti pred demonskimi silami, ki so bile sprožene, da bi preprečile rojstvo.

Ostali pastirji počasi spoznavajo, da se dogaja nekaj pomembnega in se bodo tudi oni šli poklonit Detetu. Tu najdemo tudi izvir z vodo, ki predstavlja očiščenje. Most povezuje tempelj z goro, kjer stojijo ruševine utrdbe (grad predstavlja kraj, kjer živi Herod in predstavlja veliko nevarnost).

Kipi so izdelani v skladu s pravili iz 18. stoletja. Telo je lutka, prekrita z železno žico, na ta način se lahko liki postavijo tako, kot se ustvarjalcem zdi najbolj primerno; glava je izdelana iz gline, s steklenimi očmi, zaradi česar so zelo realistične; roke in noge so iz lesa; oblačila iz blaga povzemajo značilne noše tistega časa. Sveta Družina in ostale figure spoštujejo tradicionalne barve.

Scenografija: Rossella Lolli, Umberto Palazzo
Kipi: Federico Iaccarino
Rešetke in vrata, električni sistem: Maurizio Luzzana

Neapeljske jaslice v baziliki Marije Pomagaj
Neapeljske jaslice v baziliki Marije Pomagaj © marija.si


Piramidne jaslice na trgu pred baziliko Marije Pomagaj

Ob zaključku Plečnikovega leta in ob vstopu v jubilejno leto, ob 800. obletnici prvih jaslic, smo na trgu pred baziliko Marije Pomagaj postavili repliko največjih Plečnikovih jaslic. Velike jaslice so arhitekturno zasnovane kot božični tempelj in zato učinkujejo zelo monumentalno. Piramidne jaslice na trgu pred baziliko imajo dimenzije kvadrat 7,40 m ter 6 m v višino. Obkroža jih 28 svečnikov.

Arhitekta Jožeta Plečnika poznamo po velikih urbanističnih in arhitekturnih projektih, manj pa je znan po drobnih okrasnih predmetih, s katerimi je v malem merilu dosegel velike realizacije. Njegove družinske jaslice so moderni oblikovalski izdelki, ki z dodatkom svečnikov zanimivo združujejo šego postavljanja jaslic in mlajšo šego postavljanja božičnega drevesca.

Jaslice, ki jih je arhitekt Plečnik načrtoval posebej za Henrieto Freyer, so v resnici izraz spoštovanja antičnih vzorov v arhitekturi, kjer ima stopničasto stopnjevanje kvadratne oblike simboličen pomen. Tudi piramidne oblike, ki jih poznamo iz mojstrovih urbanističnih rešitev, nam vzbujajo asociacije: štiristrana piramida na kvadratni osnovi nas spomni na štiri elemente, na štiri strani neba, na štiri temperamente ... Pomeni pa tudi štiri črke Božjega imena, označuje prostor, v katerem se rodi Božji sin. Z izrednim občutkom jih kombinira z loki in okroglimi oblikami, ki nakazujejo univerzalnost stvarstva.

Po originalni Plečnikovi skici je načrt za povečavo Plečnikovih piramidnih jaslic pripravil arhitekt Matija Suhadolc, ki je mojstra Plečnika tudi osebno poznal. Tehnična izvedba: Mizarstvo Tikles, Marko Škof (razsvetljava), Napisi Bernik, Konstrukcije Kogovšek, Dušan Vidali (svečniki).

Piramidne jaslice na trgu pred baziliko Marije Pomagaj
Piramidne jaslice na trgu pred baziliko Marije Pomagaj © marija.si

Novice
Duhovniki (photo: Rok Mihevc) Duhovniki (photo: Rok Mihevc)

»Vladajoči našega dela ne razumejo«

Na spremembe zakona o verski svobodi so se odzvale tudi verske skupnosti. Vladajoče spodbujajo, da obudijo pristen dialog z verskimi skupnostmi, izogibajoč se enostranskih in škodljivih odločitev. ...

Dr. Žiga Turk (photo: Tanja Dominko) Dr. Žiga Turk (photo: Tanja Dominko)

Občutek ima, da jim te funkcije kar nekako godijo …

Zadnje čase je vlada tarča kritik zaradi razsipništva na službenih poteh v tujino. V času, ko se država trudi z zbiranjem sredstev za sanacijo po poplavah, je številčna delegacija res odveč, še ...