Jaslice v radijski kapeli | (foto: Rok Mihevc)
Kaj so škofje sporočili pri polnočnicah?
Novice Marjana Debevec
Božič pomeni provokacijo za svet in človeka. Božji sin se ne rodi v kraljevih sobanah, temveč skoraj neopazno kot običajni otrok na kraju, kjer prebivajo živali, je v nagovoru med polnočnico poudaril predsednik Slovenske škofovske konference novomeški škof Andrej Saje. Kaj so povedali drugi škofje, pa v nadaljevanju.
Jezus po besedah škofa Andreja Sajeta prihaja v naš smrad in temine srca, ki jih morda želimo ohraniti zakrite. Želi razbiti našo brezbrižnost in nas spodbuditi k odločitvi, da ga sprejmemo in živimo z njim. Spomnil je na vojno v Ukrajini in razdeljenosti v svetu. »Živimo na istem planetu, zato si ne moremo privoščiti razdorov. Pot naprej je v sodelovanju in premagovanju egoističnega pogleda na svet, kjer vidimo le sebe in svoje koristi,« je poudaril. Tega pa po besedah škofa Sajeta ne zmoremo sami. »Svet lahko začnemo spreminjati le z vero Vanj in z Njegovo, Božjo močjo, kjer bomo zmogli premagovati strah, da nam bo nekaj vzel, napuh in zaverovanost vase, ter zlo, ki je v nas. Na ta način bomo sposobni v bližnjem gledati brata ter v njem prepoznati Božje obličje.«
Bog po njegovih besedah prihaja k slehernemu človeku, začenši z najbolj ubogimi, zlorabljenimi ali oddaljenimi, da bi jim izrazil svojo ljubezen in usmiljenje. »Vstopil je v človeško zgodovino. Od tistega dne naprej nihče ne more očitati Bogu, da uživa v neizmernosti nebes. Naše telo je izbral za kraj, kjer se bo razkril.« Škof Saje nas je še povabil, naj Jezusa sprejmemo v svoja življenja in preganjamo brezbrižnost.
Po besedah mariborskega nadškofa metropolita Alojzija Cvikla nas božična noč in dete v jaslih kličeta, da se zganemo. »Treba je vstati in iti na pot. Boga lahko najdemo, srečamo, to je klic te svete noči, kajti prišel je med nas, da nam podeli odpuščanje in mir, veselje in moč za novo, lepše in polnejše življenje, luč za pot skozi sivi vsakdan.«
Murskosoboški škof Peter Štumpf je pri polnočnici izrazil svoj sram in žalost zaradi zlorab p. Marka Rupnika. Ponovil je odločnost svoje škofje v boju proti zlorabam.
»Božič bi bil zelo primeren čas, da bi tudi žrtve vseh vrst zlorab vsaj ob najbližjih lahko začutile njihovo razumevanje, bližino, sočutje, varnost in pomoč pri vračanju dostojanstva. Ali je to sedaj sploh še mogoče ob tako ranjenem božiču, kot ga imamo letos?«.
Obenem pa se je škof Peter Štumpf vprašal, zakaj so slovenski in italijanski mediji ravno pred božičem in v času referendumov objavili Rupnikova zavržna dejanja iz preteklosti. »Namenoma so jih navesili na božič, ki je očitno dosti večja vaba, kot so italijanske strankarske zdrahe in gospodarske težavnosti, pri nas pa volitve in referendumi. Ne Italijanov in ne Slovencev se politika ne dotika tako globoko, kot se nas božič. Ob tako zlorabljenem božiču se vera v ljudeh hudo lomi. Močno se bojim, da se je v mnogih dokončno prelomila. In tega so si nekateri zelo želeli in se sedaj veselijo.«
In vendar po besedah škofa Štumpfa Jezus med nas prihaja tudi danes. Ni nas prišel preštevati ali deliti, ampak nam ponuja svoje odpuščanje in usmiljenje. Tudi danes nam prinaša svoj mir in nam odvzema strah.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore pa je nagovor pri polnočnici posvetil razliki med temo in lučjo, ki je prišla na svet z Jezusovim rojstvom. »V sebi od raja, od prvega greha naših prastaršev nosimo razpetost med dnevom in nočjo, med svetlobo in temo, med dobrim in zlom.«
Vedno znova hrepenimo po svetlobi, saj vsi izhajamo iz Božje stvariteljske ljubezni, je poudaril nadškof Zore. Spomnil je na temo v svetu, ki nas ponavadi boli kratek čas, pa tudi na temo v Cerkvi, ki nas bolj zadene v našo notranjost. Potem pa je še tema znotraj nas, za katero pa pogosto mislimo, da ostaja skrita in nas zato žal zaboli premalo.
Kristus po besedah nadškofa Zoreta ne prihaja na svet, da bi izničil temo, ampak da bi jo od znotraj razsvetlil in ji dal možnost, da se tudi ta tema spremeni v svetlobo. To izraža tudi njegova molitev na križu: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj delajo. Upanje za naš svet pa nadškof Zore vidi v tem, da je dovolj, da Jezusu odpremo svoja srca. Tako bo svetloba razsvetlila naša pota do drugega in bomo lahko oznanjali veselje.
Ljubljanski pomožni škof Anton Jamnik je polnočnico obhajal hospicu v Ljubljani skupaj z zaposlenimi, prostovoljci in enajstimi umirajočimi. »Ganljivo doživetje, kako je življenje razpeto med rojstvom in smrtjo. Pa vendarle je Luč, ki je zasijala svetu močnejša od vseh temin in bolečin življenja,« poudarja škof Jamnik.
