Radio Ognjišče
Petra MalenšekPetra Malenšek
Andrej NovljanAndrej Novljan
Marcel KrekMarcel Krek
Joseph Weiler je prejemnik letošnje Ratzingerjeve nagrade (foto: Shalom.it)
Joseph Weiler je prejemnik letošnje Ratzingerjeve nagrade | (foto: Shalom.it)

Jud, ki se bori za krščanstvo

Novice dr. Anton Štrukelj Marjana Debevec

Ratzingerjevo nagrado, imenovano tudi »Nobelovo nagrado za teologijo« je doslej prejelo že dvanajst učenjakom iz 16 držav. Letos sta jo iz rok papeža Frančiška prejela francoski dogmatik Michel Fedou in judovski pravnik Joseph Halevi Horowitz Weiler.

Joseph Weiler se je kot sin litvanskega rabina rodil v južnoafriškem Johannesburgu in odraščal v Jeruzalemu. Pravne vede je študiral in poučeval v Brightonu, Cambridge, Den Haagu, Firencah, Michiganu, Harvardu in New Yorku. Z ženo in petimi otroki živi v New Yorku, Firencah in Jeruzalemu, se pravi da nenehno potujejo.

Joseph Weiler je judovski učenjak svetovnega slovesa. V ZDA velja za vodilnega strokovnjaka za evropsko pravo. V Italiji je zaslovel, ko je kot predsednik Evropskega instituta v Firencah dosegel, da Evropsko sodišče za človekove pravice ni izgnalo križev iz učilnic. Torej: križi v učilnicah ne kršijo evropske konvencije o človekovih pravicah – tako so odločili sodniki leta 2011.

Manj uspešen je bil Weiler v prizadevanju, da bi v Evropski ustavi imenovali Boga. Učenjak je že 2003 dokazal, da »sklicevanje na Boga ali na krščansko ni samo ustavno sprejemljivo, ampak tudi nujno!« Ustava je namreč »nekakšno skladišče, ki vsebuje, odseva in brani vrednote, ideale in simbole«, pravi Weiler.

Zato se morata Evropska listina o temeljnih pravicah in takrat načrtovana Evropska ustava ukvarjati z vprašanjem, »kaj Evropa hoče biti in kaj je«. Weilerjevo dokazovanje je do danes vredno branja in premisleka – a tudi ustreznega popravka v evropski ustavi.

Novice

VIDEOTEKA

  • Beseda je zakon! (photo: ARO) Beseda je zakon! (photo: ARO)

    Poznaš pogoste napake v medijskem govoru?

    Medijski govor je od nastanka radia in potem razvoja televizije imel velik, lahko rečemo največji vpliv na oblikovanje pravorečja. Slovenski radio se je začel pred skoraj 100 leti, in sicer leta ...

    Mag. Marjetka Balkovec Debevec, ob razglasitvi Slovenskega šolskega muzeja za Slovenski muzej leta, drži v rokah listino z Valvasorjevo nagrado. (photo: Andrej Peunik) Mag. Marjetka Balkovec Debevec, ob razglasitvi Slovenskega šolskega muzeja za Slovenski muzej leta, drži v rokah listino z Valvasorjevo nagrado. (photo: Andrej Peunik)

    Brez zgodovine smo prazni

    Slovenski šolski muzej je Muzej leta. Stanovski kolegi so ob izboru izpostavili delo zadnjih petih let v muzeju ter postavljeno stalno razstavo »Šola je zakon«, ki ni samo pripoved o zgodovini ...

    Avdio player - naslovnica