Marjan Bunič
Boštjan Smole
Tone Gorjup
'Organizem ne želi, da shujšamo, vklaplja svoj reševalni sistem za primer lakote. Višjo točko, ko smo dosegli (več kg ko imamo), težje bo šlo dol.'  (foto: Sofia Shultz / Pexels)
'Organizem ne želi, da shujšamo, vklaplja svoj reševalni sistem za primer lakote. Višjo točko, ko smo dosegli (več kg ko imamo), težje bo šlo dol.' | (foto: Sofia Shultz / Pexels)

Debelost: ’Jej manj, gibaj se več’ vedno ne deluje

22.11.2022, 14:09 Mirjam Judež

V tokratni oddaji smo govorili o prekomerni teži in debelosti. Delež prekomerno težkega in debelega prebivalstva dosega epidemične ravni, kar lahko vpliva na razvoj sladkorne bolezni tipa 2, bolezni srca in ožilja in nekaterih drugih kroničnih bolezni. Z nami je bila primarij dr. Danica Rotar Pavlič iz ambulante družinske medicine Brezovica. Z njo se je pogovarjal Blaž Lesnik.

V Evropi ima že skoraj četrtina prebivalcev prekomerno telesno težo, s čemer je povezanih več kot 1.200.000 smrti na leto. Govorimo o epidemiji debelosti. Zakaj?

»Spremenil se je življenjski stil. Človeška vrsta je bila tisočletja izpostavljena pomanjkanju hrane, zdaj pa se niti naše telo, niti mi sami z življenjskim slogom ne znamo prilagoditi spremembam. Energetski vnos je prevelik, prevelika pasivnost, manj se gibamo, več sedimo, gledamo v zaslone … Vse to nas potisne v ta začaran krog debelosti.«

V katerih primerih debelost obravnavate kot bolezen?

»Svetovna zdravstvena organizacija je že leta 1997 debelost uvrstila med bolezni. Gre za kronično bolezen, ki je potrebna ustrezne obravnave diplomirane medicinske sestre v referenčni ambulanti. Treba jo je nadzirati tudi v preventivnem delu. Indeks telesne mase (ITM) je le grob pokazatelj, sploh pri starejših. Če jih usmerimo v hujšanje, se najprej izgubi mišična masa, potem sledijo druge bolezni (sarkopenija). Pri starejših ne moremo debelosti vrednotiti enako kot pri mlajših, ki se lahko gibajo, gradijo svojo mišično maso. Imamo druga nova spoznanja: pri debelosti se maščobno tkivo spremeni. Ne nalagajo se samo maščobne celice, spremenijo se tudi krvne žile, ki so v maščevju. Če si predstavljamo to maščobo, ki narašča in volumen, morajo slediti tudi žile, ki prehranjujejo to maso, ampak žile se ne zmorejo tako razviti. Notranjost žile pri debelih je drugačna kot pri zdravi maščobi in pri nezdravi maščobi se pojavijo še vnetne celice. Ta povečana maščobna masa je kronično vnetje, ki vpliva še na ostale kronične bolezni: srčno-žilne, sladkorno bolezen. Tako se začaran krog združuje. Obloga pri normalno težki osebi je drugače sestavljena kot pri tistem, ki ima tega veliko. Pomembno je tudi, kje je ta maščoba. Maščoba okrog trebuha je zelo nevarna.«

Že včasih so starejši ljudje rekli, da je treba spat s praznim želodcem.

Oglasil se je poslušalec Mihael s svojo izkušnjo hujšanja: »Nekoč mi je prišel pod roke esej Zdravilna moč nočnega posta ali kako prepustiti večerjo sovražniku. Za moške velja, da po 16. uri ne jejte ničesar do naslednjega jutra. Težko bo za nekatere, sploh za tiste, ki niste bili vajeni zajtrkovati. Meni je uspelo. Shujšal sem za 35 kg. Prosim za komentar.«

»Te zgodbe sem zelo vesela. Zadnje čase veliko govorimo o t. i. vsakodnevnem postenju. Že včasih so starejši ljudje rekli, da je treba spat s praznim želodcem. V zadnjem času se povečuje zanimanje za prekinitveni post, ker postenje aktivira presnovni preklop z glukoze na maščobe in ketone kot gorivo. Pri nedavnih raziskavah na ljudeh so dokazali, da je intermitentno (prekinitveno) postenje pravi hit in tudi učinkovito. Gre za to, da imamo obdobje v dnevu brez hranjenja in če uvrstimo hranjenje zgodaj ali sredi dneva, to dejansko zmanjša telesno maso in maščobno maso, poveča pa občutljivost na inzulin, s čemer lahko odložimo morebiten pojav sladkorne bolezni. To je zelo ugodno. Ko se telo navadi na novo časovnico, postenju ne sledi prenajedanje, ne zgodi se, da bi se povezave v možganih spremenile ali da bi se zmanjšala sposobnost za telesno vadbo.«

Prim. dr. Danica Rotar Pavlič: 'Če imamo pred sabo osebo z visokim tlakom, ji bomo redko rekli: 'Saj si sam kriv.' Če imamo osebo z debelostjo, pa pogosto slišimo, da si je kriv sam in jo stigmatiziramo, da ji je še težje.'
Prim. dr. Danica Rotar Pavlič: 'Če imamo pred sabo osebo z visokim tlakom, ji bomo redko rekli: 'Saj si sam kriv.' Če imamo osebo z debelostjo, pa pogosto slišimo, da si je kriv sam in jo stigmatiziramo, da ji je še težje.' © Rok Mihevc

Zakaj je tako težko izgubiti kilograme?

»Izpostavila bi t. i. hedonistično hranjenje. Če zaužijemo hrano ob stresu, se sproščajo dopaminergični in kanabioidni občutki. Hedonistnični način hranjenja se razlikuje od homeostatskega, kjer zadovoljimo samo potrebe po energiji. Ugotovili so, da imamo pri debelosti neko nastanitveno točko v organizmu (telesna masa), ki se nastavi višje in ne nižje. Telo bo vedno naredilo vse, da obdrži in se vrača na višjo telesno maso, ker je tako potekal razvoj, ker se je bilo treba za hrano boriti. Organizem ne želi, da shujšamo, vklaplja svoj reševalni sistem. Višjo točko, ko smo dosegli (več kg ko imamo), težje bo šlo dol. Za izgubo odvečnih kg si je treba prizadevati, ko se naberejo že prvi dodatni kilogrami. Ko debele osebe vidijo okusno hrano, sladko pijačo, jim centri ugodja začnejo prigovarjati: »Vzemi me, nagrajen boš.« Zato je predvsem v prvem mesecu izredno naporno prestaviti te nastavitvene točke nižje in obrniti proces presnove. Če začnemo s hujšanjem, ostanejo še eno leto povečani hormoni lakote in znižani hormoni sitosti. Dejansko si v peklenskem ozračju.«

Vedno poudarjam zdravo prehrano: dajmo se držati lokalnih ponudb. Da hrana preživi pot iz daljnih dežel do nas, mora biti posebej obdelana. Naj nas vodi zdrava pamet, ki so jo imeli včasih. Ker ljudje niso imeli avtomobilov, so hodili peš v službo, se vmes pogovorili, se s tem razbremenili stresa v pogovoru, doma so obdelali vrt, njivo in uživali lokalno hrano.

Zakaj nam telo ne pomaga, da bi shujšali?

»Nikoli ne moremo gledati debelosti kot dednost ali po drugi strani kot krivdo posameznika. Če imamo pred sabo osebo z visokim tlakom, ji bomo redko rekli: »Saj si sam kriv.« Če imamo osebo z debelostjo, pa pogosto slišimo, da si je kriv sam in jo stigmatiziramo, da ji je še težje. Poleg okoljskih in genetskih dejavnikov so še t. i. epigenetski dejavniki. To pomeni, da če se mi dlje časa napačno prehranjujemo, imamo napačne vzorce, tudi to na koncu vpliva na naš dedni material DNK, pride do t. i. metilacije. Ni samo tisto, kar podeduješ, tudi vzorci in spomin se tekom življenja usedajo v profil DNK. Telo nam nagaja na ta način, da naše vzorce vtisne v naš material. Nikoli ne moremo reči, da so za debelost krivi samo geni. Tudi okoljski in sociokulturni dejavniki so.«

Za izgubo odvečnih kg si je treba prizadevati, ko se naberejo že prvi dodatni kilogrami. 

Kaj bi rekli, je bolj pomembna za zdravje prehrana ali gibanje?

»Jaz združujem oboje. Vedno poudarjam zdravo prehrano: dajmo se držati lokalnih ponudb. Da hrana preživi pot iz daljnih dežel do nas, mora biti posebno obdelana. Naj bo zdrava pamet, ki so jo imeli starejši ljudje, tista, ki nas vodi. Včasih niso imeli avtomobilov, so hodili peš v službo, se vmes pogovorili, se s tem razbremenili stresa v pogovoru, doma so obdelali vrt, njivo in uživali lokalno hrano.«

Kdaj je potrebno poiskati zdravniško pomoč zaradi debelosti?

»Več kot 200 bolezni je povezanih z debelostjo, npr. sladkorna bolezen, visok tlak, srčno-žilne bolezni. Debelost je povezana tudi z večjo pojavnostjo kronične ledvične bolezni, številne ortopedske težave so povezane z njo. Nekateri kirurgi že opozarjajo, da je smiselno najprej zmanjšati težo, šele potem narediti ortopedsko operacijo. Pri debelih pogosteje prihaja do prekinitve dihanja v spanju tistih, ki močno smrčijo. To vpliva tako na srce kot na ostale sisteme. Z dihali je več težav. Zadnje čase ugotavljamo tudi pojavnost nealkoholnega maščobnega vnetja jeter, ker so jetrne celice tako napolnjene z maščobami (jetra so rezerva za mnoge procese).«

Kako je z zdravljenjem, če se nekdo s prekomerno težo odloči za pomoč zdravnika?

»Take osebe usmerjamo v centre za zdravo življenje, imamo šolo hujšanja. Možnost je tudi bariatrične operacije. Potreben je timski pristop več strokovnjakov. Včasih življenje z življenjskimi tragičnimi dogodki osebo z dušeno stisko potisne v debelost preko mehanizmov nagrajevanja in zadovoljstva. Pri vsakem posebej je treba ugotoviti razlog za nastanek težav. Pri nekaterih so stiske iz preteklosti vodile v drugačen vzorec hranjenja. Znanost je to že potrdila preko teh centrov v možganih, ki nagrajujejo. Poudarjam, da univerzalni nasvet za posameznika: »Jej manj, gibaj se več!«, vedno ne deluje.«

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Svetovalnica
Papež Frančišek (photo: Simone Risoluti) Papež Frančišek (photo: Simone Risoluti)

S čim je papež razjezil ruske voditelje?

Papež Frančišek je včeraj znova povabil k vztrajni molitvi za mir v Ukrajini. Trpeči narod je še posebej zaupal Marijini materinski skrbi. Od začetka vojne v Ukrajini so papež in njegova ...

p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček) p. Branko Cestnik (photo: Izidor Šček)

»Napad na korita je uspel.«

Zgodil se je končni razplet velike ofenzive slovenskega levega meščanskega razreda na vse možne pozicije. Desna opcija je izgubila vse volitve, levica ima zdaj absolutno oblast. Kako je to slabo ...