Slavi Košir
Marko Zupan
Meta Potočnik
'Trebušna debelost je tiste vrste, ki se kaže predvsem okoli pasu. Pri tej obliki debelosti so zamaščeni predvsem notranji organi.' (foto: Towfiqu barbhuiya / Unsplash)
'Trebušna debelost je tiste vrste, ki se kaže predvsem okoli pasu. Pri tej obliki debelosti so zamaščeni predvsem notranji organi.' | (foto: Towfiqu barbhuiya / Unsplash)

»Nobena ekstremna dieta ni zdrava. Vztrajajmo na zdravi mešani prehrani.«

19.03.2022, 23:17 Mirjam Judež

Po raziskavi Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja imamo v Sloveniji v področju debelosti 25 odstotkov moških in 30 odstotkov žensk. Debelost je kronična bolezen, ki dobiva razsežnost pandemije. O tem smo se pogovarjali z družinsko zdravnico v Zdravstvenem domu Ljubljana Neno Kopčavar Guček. Pravi, da je debelost globalno postala večji problem kot nedohranjenost ali podhranjenost. Oddajo je vodil Blaž Lesnik.

V družbi doživljamo debelost predvsem kot estetsko motnjo

»Estetska podoba človeka se skozi zgodovino zelo spreminja. Za kiparje in slikarje pred mnogimi leti je bil ideal ženske zelo debela ženska. Baročni slikar Rubens je žensko lepoto občudoval v bohotnosti in baročnih oblikah. Če naredimo časovni preskok, pa je bila v 60-ih letih prejšnjega stoletja lepotni ideal angleška manekenka Twiggy. Njeno ime izhaja iz besede twig, ki pomeni suha vejica. V zadnjem času je v ospredju silhueta X, ozek pas, enaka širina pasu in bokov.«

Obseg pasu 102 cm pri moških in 88 cm pri ženskah je že polje debelosti, ne glede na telesno višino.

Vzemimo šiviljski meter in se sprijaznimo z resnico, takšno ali drugačno :)
Vzemimo šiviljski meter in se sprijaznimo z resnico, takšno ali drugačno :) © Bruno / Pixabay

Debelost zagotovo je bolezen

»Debelost je bolezen, statistično dokazano povezana s t. i. metabolnim sindromom in tudi drugimi boleznimi. Vse od kožnih bolezni, do bolezni sklepov, gibal in kosti. Trebušna debelost je tiste vrste, ki se kaže predvsem okoli pasu (tip postave jabolko). Pri tej obliki debelosti so zamaščeni predvsem notranji organi. Po določenem času se pojavi inzulinska rezistenca: inzulin nima več te vloge, da bi sladkor pospravil v celice, potem ko zaužijemo neko hrano, ampak sladkor ostane povišan, povišana raven maščob v krvi, to so holesteroli in trigliceridi in povišan tlak. Zaradi tako nezdravega življenjskega sloga, ki je največkrat povezan z debelostjo, se največkrat pojavijo tudi druge bolezni.«

Nobena ekstremna dieta ni zdrava, niti tista, kjer povsem črtamo ogljikove hidrate ali uživamo le beljakovine ali samo presno hrano. Če uživamo zdravo mešano prehrano, telo zagotovo dobi vse, kar potrebuje.

Sem debel/a?

»Zelo enostavno to preverimo tako, da vzamemo šiviljski meter in si izmerimo obseg pasu v višini popka. Trebušasta debelost je najbolj škodljiva in že na prvi pogled sugerira zamaščenost notranjih organov. Obseg pasu 102 cm ali več pri moških in pri ženskah 88 ali več cm je že polje debelosti, ne glede na telesno višino. Pogosto uporabljamo še indeks telesne mase (ITM). Mogoče je malo krivično, ker ta nič ne pove o sestavi telesa. Telesno težo ne sestavlja samo mišična masa in masa kosti, ampak tudi maščevje. Razmerje suhe teže in maščevja je zelo pomembno. ITM zanemarja sestavo človeškega telesa, govori samo o absolutni teži in ga izražamo v kg na m2. (Izračunajmo svoj indeks telesne mase tukaj.) ITM med 25 in 29 je signal za čezmerno težo. Nad 30 je pa že debelost. Vse, kar je nad 25, nas lahko malce zaskrbi, ITM pod 18 je pa podhranjenost. Tudi v teh področju indeksa je smrtnost in obolevnost večja.«

Naša sogovornica je bila družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček
Naša sogovornica je bila družinska zdravnica Nena Kopčavar Guček © zdravniki.org

Prisluhnite pogovoru!

Nagnjenost k debelosti ali prehranjevalni vzorci, ki smo jih podedovali?

»Strokovnjaki se veliko ukvarjamo s tem, ali je debelost lahko posledica neke bolezni, žlez z notranjim izločanjem. Drži, da je debelost lahko posledica bolezni, a je delež pri kompletnem bremenu relativno majhen – pet odstotkov je te t. i. bolezenske debelosti, ki se uredi sama po sebi, če naslovimo njen osnovni vzrok. Kar se tiče dednosti, drži, da imamo metabolizme, presnove različno nastavljene. Vsi poznamo take, ki lahko pojedo vse, kar vidijo, pa se jim nikjer ne pozna in druge, ki se nekaj dni zapored prekršijo, pa se jim že pozna pribitek na telesni teži. To je krivično, ampak to lahko samo sprejmemo. To je vrojeno. Če imamo zelo dober apetit in čisto mirujemo, kilogrami rastejo. Do neke mere je lahko metabolizem podedovan, ampak to je treba sprejeti, paziti, kaj si lahko privoščimo. Zelo je pa ponovljiv vzorec prehranjevanja. Tu imamo starši veliko vlogo pri odmerjanju hrane. Velika napaka je, da mora biti krožnik prazen, ko greš od mize. To je nekaj, kar se usede v podzavest in tak človek doživljenjsko ostane pod vtisom, pojesti moramo vse na krožniku, ker hrane stran ne bomo metali. Podpiram, da se hrane ne sme zavreči, se pa tudi nam odraslim zgodi, da imamo prevelike oči. Velja biti zmeren in prizanesljiv tudi do otrok, če nečesa ne morejo pojesti.«

Uživanje sladkih pijač najstnikov je zaskrbljujoče, tudi alkohol ima kalorije

»Pred leti so bili objavljeni podatki, da smo značilno odstopali od slovenskega povprečja. Najstniki zaužijejo preveč sladkanih pijač. Tu imamo možnost, da jim starši za pitje pretežno ponudimo vodo, nesladkan čaj, vodo z lističi mete, rezino pomaranče, limone. Že od malega otroke navadimo, kaj pomeni odžejati se. Največja napaka, ko se pogovarjamo o hrani in zaužitih kalorijah, je, da spregledamo pijačo kot kaloričen vnos. Če gre za sladkano pijačo, so ti vnosi znatni. Pogosto tudi odrasli ne ovrednotimo alkoholnih pijač, ki vsebujejo glukozo v fermentirani obliki. Še vedno je to kaloričen vnos, čeprav alkoholna pijača ni sladka.«

Nobena skrajna dieta ni zdrava

»Nobena ekstremna dieta ni zdrava, niti tista, kjer povsem črtamo ogljikove hidrate ali uživamo le beljakovine ali samo presno hrano. Vztrajajmo na zdravi mešani prehrani, s katero organizmu vsak dan lahko ponudimo minerale in vitamine, ki jih tisti dan potrebuje. Če uživamo zdravo mešano prehrano, telo zagotovo dobi vse, kar potrebuje. Velja razmislek pri količini hrane in pri gibanju. Danes smo že nekajkrat omenil dva vzvoda, na katera lahko naslonimo svoja prizadevanja, da bi zmanjšali in obdržali telesno težo, kar je skoraj večji izziv, kot doseči zmanjšanje. Zdrava mešana prehrana, ki upošteva naše individualnosti (celiakija, alergija na paradižnik …), je tisto, kar strokovnjaki najbolj zagovarjajo.«

'Vztrajajmo na zdravi mešani prehrani'
'Vztrajajmo na zdravi mešani prehrani' © Dan Gold / Unsplash

Večina prehranskih dodatkov je nepotrebna

»V menopavzi je treba dodajati vitamin D, dojenčkom dodajamo vitamin AD3, nosečnicam in tistim, ki bi želele zanositi, folno kislino, vse ostalo je nepotrebno. Dietetiki v svetovnem nivoju so kar vznemirjeni, ker ljudje ogromno vlagajo v prehranska dopolnila, ki niso potrebna. Zdrava mešana prehrana ponuja telesu vse snovi v obliki biomolekul. C vitamin je vgrajen v neko molekulo, železo je vgrajeno v neko strukturo in telo te biomolekule dosti lažje porabi kot tiste, ki so sintetizirane v laboratorijih in jih zaužijemo kot prehranske dodatke.«

Mladi, ki bi radi mišice, posegajo po sintetiziranih proteinih

»Nefrologi opažajo pri nekaterih mladih ljudeh med 20. in 30. letom, da bi radi v zelo kratkem času pridobili ogromno mišične mase. Dodajanje beljakovin strahotno obremeni ledvice. Če bi nekdo s tem tempom nadaljeval, ledvica do 40. ali 50. leta še zdržijo, potem pa ne več. Dodajanje beljakovin nekomu, ki jih lahko pogoltne, uživa, ni primerno (izvzeti so tisti s posebnimi boleznimi, ki jim zdravniki svetujemo določena živila na recept, nadomestno prehrano, umetno prehrano … ).«

Eno jajce na dan je veliko bolj polnovredno živilo kot v laboratoriju sintetiziran prašek, ki vsebuje proteine. Vedno smo hribovci nosili s seboj v nahrbtniku tudi trdo kuhano jajce, ki zelo lepo zadosti lakoti, beljakovina dolgo traja, nisi takoj lačen.

Kako shujšati po 40. letu?

»Zelo preprost način, ki ga lahko vsak na začetku uvede, je pisanje prehranskega dnevnika. Vsak dan pišemo, kaj pojemo, ampak čisto pošteno in čisto vse napišemo. Ko pogledamo ta prehranski dnevnik, že na prvi pogled opazimo, kje se nabirajo dodatne kalorije in dodatni kilogrami. Potem pa vedno razmišljamo o dveh vzvodih. Ali bomo več migali (se gibali) ali bomo malce zmanjšali obroke, s tem, da se prehranskih skupin ne dotikamo, da bi jih ukinili. Tu pogosto govorimo o prehranski piramidi, kjer grafično vidimo, česa naj bi uživali veliko vsak dan in česa manj. Nekdo bo rekel, jaz vsak dan prehodim 5 km, več zaradi kolen ne zmorem (kolena so pri debelosti najbolj prizadeta). Drugi reče, hrani se ne morem odreči, že tako se prehranjujem bolj postno. Hujšanje bo najbolj učinkovito, če pritisnemo na oba vzvoda. Poslušalcem priporočam, da upoštevajo strokovne nasvete in ne berejo blogov. Danes vsak lahko napiše na internet vse, kar želi. To niso vedno zdravi in dobronamerni ljudje. Priporočam spletne strani Zdrava prehrana in spletno stran klinike Mayo (v angleščini)

Prehranska piramida
Prehranska piramida © NIJZ / Delo

Šmarna gora ni za srčne bolnike. Sodi med vzpetine, ki imajo zelo strm naklon. Srčnim bolnikom bi svetovali kaj bolj položnega, Šmarjetno goro ali Rožnik. Kot urgentni zdravniki smo velikokrat klicani na Šmarno goro, kjer ima nekdo težave s srcem. Šmarna gora je težko dostopna (helikopter tam ne more pristati), zato tečemo navkreber z defibrilatorjem in se bojimo za vsako minuto …

Kateri vzvod je pomembnejši: prehrana ali gibanje?

»Če bi morali izbrati, je to hrana. Ko govorimo o razmerju mišična masa in maščevje, je zelo pomembno, da uporabljamo mišice. Več imamo mišic, več energije bomo porabili. Gibanje je pomembna komponenta hujšanja za naprej, da bomo težo tudi obdržali. To je zelo velik izziv.«

Vabljeni k poslušanju pogovora z družinsko zdravnico Kopčavar Guček.

Še tri mesece do poletja, ko bomo skočili v kopalke. Čas je, da začnemo. :)
Še tri mesece do poletja, ko bomo skočili v kopalke. Čas je, da začnemo. :) © Pinterest

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Zaščita otroka v maternici (photo: Pixabay) Zaščita otroka v maternici (photo: Pixabay)

Za rešitev matere ni treba usmrtiti otroka

Zgodba hrvaške mamice, katere otroku so v 24. tednu nosečnosti odkrili tumor v glavi, ima zelo velik odmev v javnosti. Na Hrvaškem so ji splav zavrnili, opravila naj bi ga v Sloveniji.