Jože Bartolj
Andrej Jerman
Petra Stopar
Radiotelevizija Slovenija  (foto: Nebojiša Tejić / STA)
Radiotelevizija Slovenija | (foto: Nebojiša Tejić / STA)

Kaj bi novi zakon o RTV pomenil za verski program?

23.11.2022, 09:53 Rok Mihevc

V kampanjo pred referendumom o noveli zakona o RTV Slovenija se je vključilo 27 organizatorjev. Zagovorniki novele so prepričani, da bodo z novo ureditvijo umaknili politiko iz odločanja na RTV, da bo ta neodvisna in avtonomna. Nasprotniki pa menijo ravno nasprotno, da bo imela aktualna politika v njej še več besede in da bo ustanovo povsem prevzela. Tanja Dominko se je pogovarjala z dr. Janezom Juhantom.

G. Janez Juhant, tudi vi ste eden od organizatorjev kampanje. Zakaj ste se odločili za ta korak?Kakšen je osnovni pomislek, ki ga imate glede novele zakona o RTV Slovenija?

Za to sem se odločil, ker menim, da je ta zakon popolnoma podrejanje nove vlade. Že v zgodovini se je dogajalo, da je bil ta zavod precej pod vplivom levih sil, zdaj se to poskuša nekako tudi dolgoročno zacementirati. Zato mislim, da je izjemno pomembno, da se postavimo proti temu.

Novela zakona namesto sedanjega programskega in nadzornega sveta uvaja en nadzorni organ svet s 17 člani. In pri njihovem imenovanju naj bi imeli ključno vlogo civilna družba ter zaposleni na RTV Slovenija, ne več državni zbor oz. politika. Tako so zapisali v vladni stranki Gibanje svoboda. Vi trdite nasprotno, kako je mogoče, da gre za tako dvojno razlago tega zakona?

Ne moremo se znebiti vtisa, da vlada poskuša nekatere stvari javnosti prikazati lažno. Kajti dve organizaciji sta vladni, nacionalni svet za kulturo, ki predvideva 2 člana in pa svet za trajnostni razvoj in varstvo okolja, ki predvideva enega člana. Poleg tega bo 6 novinarjev in ne predstavljam si, da bodo pod to vlado drugačni, kakor tisti, ki so pod vplivom pripravljalke zakona in tudi teh, ki so dejansko protestirali. Tukaj gre za neke vrste socialistično samoupravljanje tega novega sveta, ki pa pomeni seveda, kakor je bilo to v bivšem režimu, da bo oblast dejansko ukazovala, kako se bo to samoupravno sprejemalo.

Janez Juhant
Janez Juhant © Rok Mihevc

Civilna družba vsekakor izgublja na svojem pomenu, a vendarle, zakaj menite, da je pomembno, da ima svojo besedo? Sami poudarjate tudi, da bi bilo pomembno, da bi imeli poslušalci in gledalci svojo besedo?

Gotovo je to zato, ker smo pač poslušalci in gledalci plačniki RTV naročnine in bi morale dejansko tudi v tem novem zakonu najprej opraviti širšo razpravo. Upokojenci recimo niso upoštevani, tudi Katoliška cerkev in verske organizacije bodo imele zmanjšan vpliv, ker naj bi bil samo en predstavnik. To je za nacionalni razvoj izjemno slabo, ker gre za poenostavljanje in tudi zoženje vpliva gledalcev in poslušalcev. Poleg tega smo pa mi plačniki in kakor je s pismom generalnemu direktorju napovedal premier, bo on potem seveda tudi povišal naročnino in to pomeni, da bo za njihove posle treba poslušalkam, ki niso upoštevani, še več plačati.

Upokojenci recimo niso upoštevani, tudi Katoliška cerkev in verske organizacije bodo imele zmanjšan vpliv, ker naj bi bil samo en predstavnik. To je za nacionalni razvoj izjemno slabo, ker gre za poenostavljanje in tudi zoženje vpliva gledalcev in poslušalcev.

Prispevek RTV ostaja nespremenjen od leta 2005, že zdaj pravijo, da težko zmorejo. Kje tiči razlog za tako slabo finančno hranjenost našega RTV zavoda. Kaj gre narobe, da se finančna slika nikakor ne uspe popraviti?

Veliko je zadev, ki so v zgodovini v teh 20. letih, odkar je skoraj zakon sprejet, vplivale na to. Gotovo je bilo seveda politično nevšečnost, da se poviša naročnina. Druga stvar pa je, da bo tudi v zavodu potrebno stvari urediti ekonomsko in v nasprotju s tem, kar se širi v javnosti, je ta direktor v tem smislu naredil velike korake in dejansko to uredil. Zdaj pa mu vlada, ko povišuje plače državnim uslužbencem za RTV ne zagotovi denarja. Tako, da je tu že nek pritisk s tem na vodstvo RTV, ki so ga sedaj okrepili. Seveda tudi nekateri novinarji. Vse te stvari je treba urediti in mislim, da je svet RTV tudi z generalnim direktorjem to poskušal zdaj narediti in v javnosti se ustvarja vtis, kakor da so vse stvari narobe. Niso narobe, gredo v pravo smer in tudi prizadevali smo si za večjo pluralizacijo, vendar, seveda tisti, ki niso bili navajeni reda, tudi delovanju v pluralnem smislu temu nasprotujejo.

Prisluhnite celotnemu pogovoru z dr. Janezom Juhantom!

V Levici pravijo, »nikdar več si ne želimo, da bi strankarski kadri ugrabili upravljanje in vodenje javnega medija. RTV Slovenija mora imeti za izpolnjevanje osnovnega poslanstva, obveščanja in informiranja javnosti o zadevah, ki so interes javnosti popolno vsebinsko, uredniško, novinarsko in finančno avtonomijo«. Temu pravzaprav ne gre oporekati. To so lepe besede mora biti avtonomija, ne sme biti politika tista, ki bi ugrabila medijsko hišo, ampak zdi se, da se cilja predvsem na eno samo politiko, ne pa na drugo.

Glejte, politika ima vpliv. Kdo pa je spravil ta zakon v potek? Sedanja vlada in parlament. In če je zakon šel skozi parlament in to brez razprave, samo po liniji vladajočih, se hoče zmanjšati tudi vpliv drugih strank. Predvsem tudi zato, da se protizakonito izključi sedanje vodstvo in tudi uprava, se pravi nadzorni in tudi programski svet. In temu se je potrebno upreti. In mislim, da je v parlamentarni demokraciji to politično delovanje mogoče zmanjšati samo tako, da vse stranke sodelujejo in da tudi vsa javnost sodeluje pri tej razpravi. Zdaj pa je sodelovala samo določena javnost.

Nekateri med drugim pravijo, da gre za razgradnjo nacionalne RTV hiše. Kako vi sami slišite te pomisleke številnih profesorjev?

Razgradnjo RTV hiše se je dogajala predvsem s tem, da so ljudje tudi nezakonito postopali v postopkih. Recimo, če ste vi zaposleni pri nekem zavodu kot novinarka, morate tudi spoštovati pravila. Ta pravila so nekateri kršili in to je bil glavni razlog te razgradnje, ne pa novega vodstva, ki je poskušalo te stvari urediti finančno, ekonomsko in tudi postopkovno. In tudi programski svet se je za to zavzemal, ni pa to nikakršno prevzetje določenih strank, ampak to je pravzaprav šlo v smer, da se pluralizira in tisti, ki tega ne vidijo, enostavno ne vidijo bistvenega problema. Če se ne bomo odločili proti, bo to tudi zelo škodljivo za našo demokracijo. Te stranke si bodo še bolj lahko uzurpirale. Povsod gre seveda za denar in poskušale bodo državo še bolj okrasti in tako to prikriti javnosti, da bi kritično reagirali na te zadeve.

Če se ne bomo odločili proti, bo to tudi zelo škodljivo za našo demokracijo.

V referendumski kampanji se ves čas poudarja »naši, vaši«, informativni program je zelo v ospredju, dogaja se tudi stavka na RTV, ampak še zdaleč ne govorimo o vseh stavkajočih, ampak le v enem majhnem delu. Pa vendar, kaj bi zakon, če bi bil sprejet tak kot je, pomenil za druga področja delovanja RTV? Za informativni program, za verski program, za izobraževalni? Tudi tam lahko pričakujemo kakšne spremembe.

Gotovo se bo vse to zmanjševalo in to je tudi težnja, da se nekako slovenski, tudi medijski prostor, poenoti tudi javno preko javne ustanove RTV, ki je hiša nas vseh in tudi bi morala skrbeti za interese vseh. To je samo pesek v oči. Naši in vaši, gre pravzaprav za to, da bi se morala hiša profesionalizirati in ti novinarji, ki so stavkali, so dejansko še bolj skušali razgraditi hišo, kakor je in so tudi marsikatere kršitve znane. To moramo preprečiti in se upreti takemu početju. Vse ustanove morajo poslovati transparentno, pregledno. Odgovorni in tudi seveda zaposleni se morajo držati zakonodaje, spoštovati pravila in predvsem vedeti, da vsi delajo v interesu javnosti, kakor tudi seveda na drugih področjih. Tudi vlada in vse druge organizacije oz. službe v državi bi morale biti službe državljanom. Še posebej to velja za RTV kot pluralno ustanovo. Skratka, vse te stvari se poskuša na nek način skozi zadnja vrata pripeljati tako, da bi poslušalke in gledalce peljali žejne čez vodo.

Prisluhnite celotnemu pogovoru z dr. Janezom Juhantom!

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Slovenija , Politika
Birma v Slovenski hiši v Buenos Airesu (photo: osebni arhiv škofa Jamnika) Birma v Slovenski hiši v Buenos Airesu (photo: osebni arhiv škofa Jamnika)

Slovenska birma v Buenos Airesu

Vrhunec obiska škofa Antona Jamnika pri rojakih v Argentini sta bili slovesnosti svete birme v Lanusu in Slovenski hiši, pri katerih je bilo 22 birmancev. Obe slovesnosti sta bili skrbno ...