Grenki nasmeški po vmesnih volitvah v ZDA

Svet | 09.11.2022, 15:30 Helena Križnik

Vmesne volitve v ZDA so končane, preštevanje glasov po njih še ne. Vse najbolj zanima, kako se bo razpletla bitka za sedeže v zveznem kongresu. Kdo bo imel večino, za zdaj ostaja v zraku. Tako demokrati kot republikanci so se v nov dan prebudili s cmokom v grlu oziroma z grenkim nasmeškom, je za naš radio ugotavljal gostujoči raziskovalec Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu dr. Igor Kovač.

Demokratom je uspelo ubraniti marsikaj

Republikanci bodo, kot kaže, prevzeli nadzor v predstavniškem domu. »A demokrati so omilili t. i. rdeči val republikancev v predstavniškem domu, kjer njihova večina ne bo tako eksplicitna, kot so napovedovali neki scenariji,« je pojasnil dr. Kovač.

Volivci so izbirali tudi tretjino senata. Tesno bo, je dodal doktor Kovač. Med drugim je demokratski kandidat premagal republikanskega v Pensilvaniji, ki je ena ključnih zveznih držav. A izidi iz nekaterih še prihajajo. »Pot do senatske večine je republikancem še vedno odprta, ključni zvezni državi sta namreč tudi Nevada in Arizona.«

Bo razplet v senatu znan šele v začetku decembra?

V predstavniškem domu se bo po besedah dr. Kovača jasna slika izrisala v dnevu ali dveh, v senatu bo treba čakati dlje. »Za senat bo najverjetneje treba počakati vsaj do 7. decembra, 6. decembra bo namreč po vsej verjetnosti še drugi krog v zvezni državi Georgia. Tam nobenemu od kandidatov v prvem krogu skoraj gotovo ne bo uspelo zbrati 50 odstotkov podpore, lahko se zgodi tudi vnovično štetje glasov.«

Demokratom so javnomnenjske ankete obetale slabše izide

Zdi se, da so se demokrati odrezali bolje, kot so jim napovedovale javnomnenjske ankete. O razlogih je še preuranjeno govoriti, je poudaril dr. Kovač, saj še niso znane vse številke. Zagotovo se je marsikateremu kandidatu te stranke obrestovalo, da se je oddaljil od politike in neuspehov administracije predsednika Joea Bidna.

Dr. Kovač je med drugim opozoril tudi na fenomen delitve glasov, ki je bil v preteklosti redko posebnega pomena. »Volivci so v eni zvezni državi dobili volilni listič tudi za pet različnih glasovanj. Izbirali so levo in desno. Na teh glasovanjih niso volili samo za demokrate ali samo za republikance.« To je dobro za demokracijo, je prepričan dr. Kovač, saj so ljudje na položaje začeli bolj množično izbirati konkretna imena. Tako demokrati kot republikanci bodo zato morali razumeti, da v prihodnje ne bo dovolj le pripraviti instant piar kampanje.

Pred Bidnom sta dve možni poti

Dr. Kovača smo vprašali, kakšna bo, sodeč po delnih izidih vmesnih volitev, druga polovica Bidnovega aktualnega mandata. Če bo želel znova priti v Belo hišo, bo šlo prihodnji dve leti na nož, je odgovoril. »To pomeni, da republikanski kongres in Bela hiša ne bosta sprejela prepotrebnih reform, ne bosta sinhronizirana glede politik, kar bo generiralo nove napetosti in razdvajanja v ZDA, to pa ni dobro tudi za ves ostali svet.« Bi se pa Biden lahko tudi odločil, da bo druga polovica njegovega aktualnega mandata njegova zapuščina, skupaj z republikanci v zveznem kongresu bi lahko začrtal nadaljnjo pot. Ker tako ne bi bil vezan na ideološke teme, ne bi prihajalo do zaostrovanja stališč in osredotočil bi se lahko na reševanje težav.

Guvernerske tekme večinoma minile pričakovano

Vmesne volitve so potekale mirno in brez pretresov. V nekaterih zveznih državah so izbirali tudi guvernerje, kandidati ene in druge stranke so večinoma dosegli pričakovane izide. Vseeno velja omeniti New York, je bil jasen dr. Kovač, saj je tam demokratska guvernerka le za las ubranila položaj pred republikanskim izzivalcem. »To je za New York kar tektonski premik, saj republikanci v zadnjih desetletjih na guvernerski ravni niso bili konkurenčni. Na to je vplivalo vprašanje varnosti oz. neuspešnega boja proti kriminalu.« Izkazalo se je še, da je Florida dokončno izstopila iz tabora mešane zvezne države, saj sta v tekmah za senat in guvernersko palačo premočno zmagala republikanca.