Demokratom se na vmesnih volitvah v ZDA ne obeta nič dobrega

Svet | 07.11.2022, 16:06 Helena Križnik

Pred ZDA so pomembne vmesne volitve. Na njih bo v ospredju zanimanja predvsem tekma med demokrati in republikanci za prevlado v zveznem kongresu. Volitve, na katere se čez veliko lužo podajajo sredi predsedniškega mandata, so vedno tudi obračun dela aktualne administracije v Beli hiši. Ankete demokratom za zdaj ne kažejo nič dobrega, čeprav Joseph Biden verjame, da lahko njegova stranka vseeno zmaga.

Na vmesnih volitvah le dvakrat slavila stranka aktualnega predsednika

»V zgodovini ZDA obstajata samo dva primera, ko je stranka obstoječega predsednika zmagala tudi na vmesnih volitvah. To je bilo leta 2002 po 11. septembru ter leta 1936 po borznem padcu leta 1929 in New Dealu,« je spomnil gostujoči raziskovalec Centra za mirovne in varnostne študije na Univerzi Kalifornije v San Diegu dr. Igor Kovač. »Danes nismo v takšni situaciji,« je dodal.

Večina Američanov ni zadovoljna z Bidnovo administracijo

Bidnov optimizem je po njegovem retoričen ter politične in strateške narave. »55 odstotkov Američanov je nezadovoljnih z njegovo administracijo. Za oris: To je raven Donalda Trumpa oziroma takšne ocene je dobila tudi njegova administracija. Trenutno 70 odstotkov Američanov meni, da gre njihova država v napačno smer, 60 odstotkov jih meni, da se Bidnova administracija slabo spopada z ekonomijo, 65 odstotkov jih meni, da se slabo spopada z inflacijo, 60 odstotkov jih meni, da se slabo spopada s kriminalom,« je naštel dr. Kovač.

Trenutno 70 odstotkov Američanov meni, da gre njihova država v napačno smer.

Demokratom gre na roko zemljevid vmesnih volitev

Hkrati je opozoril, da gre demokratom na roko sam zemljevid vmesnih volitev, v katerih je najpomembnejša tekma za senat, torej zgornji dom zveznega kongresa. »V ZDA na vsake dve leti volijo tretjino senatorjev. Tokratni razred teh senatorjev je sestavljen tako: 14 demokratov se poteguje za vnovično izvolitev in 21 republikancev kar pomeni, da bo demokratom veliko lažje ubraniti obstoječe razmere.« Ključno vlogo bodo odigrali volivci v štirih zveznih državah. »Pensilvanija, Georgia, Nevada in Arizona. V vseh teh štirih državah bo senatorska tekma zelo napeta, tehtnica se lahko nagne ali v eno ali v drugo smer in te štiri države bodo odločale, ali bodo po eni strani imeli demokrati zelo majhno večino, kot so jo imeli do zdaj, ali pa bodo po drugi strani republikanci dobili relativno ugodno večino s 53 senatorji.«

Povsem druga zgodba je predstavniški oziroma spodnji dom zveznega kongresa, kjer bodo po besedah dr. Kovača zagotovo slavili republikanci. »Vprašanje je samo, s kakšno večino bodo republikanci zmagali, koliko predstavnikov tja proti 240 bodo dobili.«

Volivce najbolj skrbijo inflacija, energetika in kriminal

Kaj vse bo vplivalo na izbiro? »Na vseh javnomnenjskih meritvah oziroma v fokusnih skupinah volivce najbolj skrbi inflacija. Na drugem mestu je energetika, torej cena goriv, na tretjem mestu ekonomija, na četrtem kriminal, na petem imigracijska politika oziroma izzivi, s katerimi se ZDA soočajo na južni meji, šele potem pride vprašanje splava ter takoj za njim vprašanje šolstva in potem drog.« Med vsemi temi temami sta po besedah dr. Kovača le dve, ki sta v prid Bidnovi stranki. Zunanja politika volivcev ne zanima, izjema so vprašanja, ki so del notranje politike. Takšen primer je odnos do Kitajske. »Odnos do Kitajske se vklaplja v ekonomske teme, torej industrijski razvoj ZDA, trgovinska politika ZDA oziroma vse, kar gre v kontekst povečevanja dobrih služb,« je poudaril dr. Kovač.

Demokrate verjetno čaka eden največjih porazov, republikanci so se poenotili

Obetala naj bi se visoka volilna udeležba. V zadnjih desetletjih je vselej prispevala k boljšemu rezultatu demokratov. Tokrat so okoliščine drugačne, kar med drugim kaže obrat, do katerega je v zadnjih dveh mesecih prišlo pri volivkah, ki živijo v predmestjih. »Demokrati so imeli v tej populaciji približno 14 odstotnih točk prednosti. Ta prednost se je ne samo stopila, ampak je šla celo na republikansko stran na več kot 10 odstotkov. Se pravi govorimo o nihaju te populacije za več kot 20 odstotnih točk.« Volilna baza demokratov se torej krči, je opozoril dr. Kovač. Dodal je, da stranko lahko doleti eden največjih porazov v zgodovini.

Republikanci se po drugi strani soočajo z internim bojem za moč in vpliv, a so pred vmesnimi volitvami našli skupni jezik pri najpomembnejših vprašanjih. »Seveda znotraj velike stranke, kot sta demokratska ali republikanska, vedno obstajajo različne struje, vendar so se republikanci bolj kot ne poenotili v štirih točkah. Manjša odstopanja so prisotna, ampak to ne bo bistveno vplivalo na njihov rezultat,« je ocenil dr. Kovač.

Volivci bodo drugi novembrski torek izbirali še guvernerje in ostale uradnike na ravneh zveznih držav in lokalnih skupnosti, prav tako se bo zvrstilo več referendumov.