Matjaž Merljak
Marko Zupan
Marta Jerebič
Predsedniški kandidati z voditeljema Radia Ognjišče (foto: Rok Mihevc)
Predsedniški kandidati z voditeljema Radia Ognjišče | (foto: Rok Mihevc)

Kako so se predstavili predsedniški kandidati?

12.10.2022, 13:52 Tanja Dominko Alen Salihović

Pred volitvami predsednika republike smo na Radiu Ognjišče pripravili volilno oddajo, v kateri so se nam v studiu pridružili Janez Cigler Kralj, Anže Logar, Nataša Pirc Musar in Vladimir Prebilič. Govorili smo o razmerah na Balkanu, vojni v Ukrajini, posodabljanju Slovenske vojske, vmes pa zastavili tudi kakšno malo drugačno vprašanje, kot je na primer spomin na prvo zaposlitev.

Ker ima predsednik republike pomembno vlogo na mednarodnem parketu, smo velik del tokratne oddaje namenili Zahodnemu Balkanu in Ukrajini. Potem ko je bilo nedavno na kongresu SD mogoče besede: »Polna usta so nas vojne v Ukrajini, ne upamo pa s prstom pokazati na glavnega krivca. To so ZDA in NATO«, nas je zanimalo, kaj o tem stališču menijo naši gostje.

© Rok Mihevc

O vojni v Ukrajini

Vladimir Prebilič je dejal, da ni tako enostavno reči, kdo je za kaj kriv. Spomnil je na sporazum iz leta 2015, podpisan v Minsku, ki se ni izvajal, čeprav smo bili porok za izvedbo tudi na Zahodu, konkretno Nemčija in Francija. »Seveda to ne pomeni, da lahko kdorkoli napade kogarkoli. Hočem pa povedati, da moramo biti malo bolj iskreni. Tedaj, ko se o teh stvareh pogovarjamo ta trenutek, ko imamo vojno, trdim, pa naslednje nikakor ni rešitev nadaljevanje vojne.«

Pirc Musarjeva je bila bolj jasna. Dejala je, da je za vojno kriva Rusija, ki je agresor, »ki je eklatantno kršila vsa načela mednarodnega prava in to kot stalna članica Varnostnega sveta. ... Predstavljajte si, da bi se kaj takega zgodilo v Sloveniji. Mi imamo zgodovinske izkušnje in upam, da lahko razumemo, kako zelo pomembno je, da se pomaga državi, ki je napadena in ki si želi braniti.«

Anže Logar se je strinjal, da je Rusija agresor, hkrati pa opozoril še na nekaj zelo pomembnega: »V temelju zavračam te besede, ki so jih izrekli na kongresu SD. Mislim, da bi se morala tudi stranka jasno ograditi od teh izjav, ki so popolnoma nesprejemljive, posebej v luči tega, kar se zdaj dogaja v Ukrajini, ko Putin strelja z raketami vsepovsod na civilne objekte. To je absolutno vredno obsodbe in mislim, da mora biti tudi popolno poenotenje znotraj politike.« Z deljeno krivdo, o kateri je razmišljal Prebilič, se ne strinja.

Cigler Kralj je poudaril, da je Putin s svojim napadom ogrozil svetovni mir. »Jasno je, da se Ukrajina bori, dolžni smo ji pomagati, da se brani z vsemi sredstvi, torej z orožjem, opremo, denarjem.« Ob tem je pozdravil dejstvo, da je Ukrajini na pomoč priskočila celotna Evropska unija. Prebilič se s pomočjo strinja, toda meni, da ni pravi način ta, da se vojno stanje stopnjuje, Logar pa je nato poudaril, da ni Evropa tista, ki bi to stanje stopnjevala, ampak ga stopnjuje agresor, Rusija.

Janez Cigler Kralj
Janez Cigler Kralj © Rok Mihevc

 

Na vprašanje, ali ima Rusija značilnosti teroristične države, so bili odgovori nekoliko mešani.

Nataša Pirc Musar: »To ni tako preprosto vprašanje, že ko govorimo o tem, kdo je agresor in kaj agresija, ni neke definicije. Storjenih je bilo mnogo vojnih zločinov na področju Ukrajine, žal, vojna je kruta, ampak da bi govorili o teroristični državi... ta termin mi kot pravnici ni blizu, zagotovo pa lahko rečem, da je Rusija država, ki ne spoštuje temeljnih človekovih pravic.«

Anže Logar na enako vprašanje odgovori, da se Rusija z dejanji, ko cilja nedolžne prebivalce v Ukrajini brez strateškega ali vojaškega cilja, tej definiciji približuje. »Vodstvo Ukrajine sicer zahteva to definicijo, ameriška administracija je o tem odločala, ampak njihova odločitev je bila, da je ne uvrstijo na ta seznam s komentarjem, da je bila to najtežja odločitev o zunanjepolitičnih strateških vprašanjih, da so se pa tako odločili predvsem zato, ker še vedno dajejo priložnost pogajanjem, medtem ko se s terorističnimi organizacijami oziroma državami ne pogaja.«

Cigler Kralj je dejal, da »vsekakor gredo dejanja v smeri terorističnih dejanj, sam se bojim, da bo Rusija še okrepila razne kibernetske in druge napade, ki imajo naravo terorističnih napadov v Evropi in po svetu.«

Prebilič je pričakovano dejal, da ne bi šel tako daleč, da bi Rusijo označeval kot teroristično državo. »Namreč, vsaka država ima vodstvo in vedno se ve, kdo ukazuje. Tukaj gre za osebo, ki dejansko o tem odloča in je treba takoj povedati naglas, da to, kar je bilo zdaj ukazano in storjeno, je teroristično dejanje.«

Anže Logar, Nataša Pirc Musar
Anže Logar © Rok Mihevc

Predsedniški kandidati o Zahodnem Balkanu

Anže Logar je dejal, da bo nadaljeval s pobudo aktualnega predsednika Boruta Pahorja Brdo-Brioni. »Zunanja politika je področje, kjer je Slovenija lahko izjemno agilna, aktivna in dosega rezultate, ki ji nihče ne bi pripisal. Izzivi, ki so pred nami, predvsem pa priložnosti s tem, ko dobimo oziroma uspemo v kandidaturi za nestalno članico Varnostnem svetu nam odpira široko polje aktivne diplomacije in aktivna diplomacija se v primeru moje izvolitve zopet vrača v slovenski politični prostor,« meni Logar. Izrazil je zadovoljstvo, da so se v času slovenskega predsedstva z neformalnim vrhom EU-Zahodni Balkan voditelji Zahodnega Balkana in sedemindvajseterice poenotili o evropski perspektivi in tako temu projektu dali nov zagon.

Da je izjemno pomembno, da države Zahodnega Balkana pridejo v Evropsko unijo, pa je dodala Nataša Pirc Musar. »Zahodni Balkan je potencialen sod smodnika. Z zaskrbljenostjo opazujemo te odmike in prijateljevanje s Putinom, gospoda Dodika pa še koga v tistem bazenu. Izjemno, vesela sem, da se je v tem slovenska politika poenotila. Tako predsednik republike kot slovenska vlada in tudi prejšnja so zagovarjali in poskušali prepričati Evropsko unijo, da tudi Bosna in Hercegovina mora čim prej postati kandidatka za članstvo v Evropski uniji. Mi je žal, da so jo izpustili, da je Ukrajina, ki je v vojni imela prednost,« pravi Pirc Musarjeva.

Vladimir Prebilič meni, da bi morala biti bolj jasno določena časovnica za vstop držav Zahodnega Balkana v EU. »Velikokrat se napoved nek korak in se ta ne zgodi. To vodi v razočaranje in to je bil primer Severne Makedonije, prej omenjene Bosne, tudi Srbija se nenazadnje počasi ohlaja od navdušenja, kar se tiče članstva v Evropski uniji,« je opozoril Prebilič in doda, da EU zamuja priložnost in bo potrebno storiti več. »Slovenija v tem kontekstu je lahko ne samo ambasador tega prostora, ampak bi morala biti zelo jasen zagovornik, da je edino evropska perspektiva tista, ki lahko umiri Zahodni Balkan.«

Janez Cigler Kralj prav tako meni, da bi EU Zahodnemu Balkanu morala dati jasnejšo evropsko perspektivo. »Mislim, da je treba dati jasen politični signal tem državam, da jih Evropska unija želi v svoji družini narodov. Kajti do sedaj so se vedno zataknili pri birokratskih tehničnih podrobnostih,« je opozoril Cigler Kralj. Dodaja še, da bi poleg politične morale te države dobiti tudi razvojno pomoč. »Mislim, da moramo dati njihovim mladim perspektivo v njihovih državah, da se ne bodo izsiljevali, izsiljevali za to, da si bodo tam ustvarili življenje in ne nazadnje tudi svoje države krepili,« je rekel.

Nataša Pirc Musar
Nataša Pirc Musar © Rok Mihevc

Kje so predsedniški kandidati začeli služiti denar in kako so ga porabili?

Vladimir Prebilič se takole spominja: »Najprej sem delal kot študent, in sicer kot učitelj zgodovine in geografije na različnih osnovnih in srednjih šolah, tudi Gimnaziji Kočevje. Sicer pa moja uradna prva zaposlitev Fakulteta za družbene vede, namreč dokaj hitro sem doštudiral in dobil ponudbo, da postanem asistent na fakulteti. To sem sprejel in od leta 99 sem stalno zaposlen, moj prvi nakup pa je bil, da sva si skupaj z ženo uredila kuhinjo v najini hiši, kamor sva se preselila.«

Janez Cigler Kralj o svoji prvi plači takole pravi: »Najprej sem delal prek študentskega servisa, spomnim se dela v betonarni v Šentjanžu pri Dravi. Za prvo plačo sem si kupil televizor ali pa kitaro. Prva redna zaposlitev je bila v poslanski skupini Nove Slovenije leta 2006.«

Anže Logar: »Med počitnicami sem vseskozi delal, denar oziroma plačo iz počitniškega dela sem namenil za nakup avtomobila. Moja prva redna zaposlitev pa je bila na mednarodnih kreditih v SKB banki.«

Nataša Pirc Musar: »Prihajam iz revne delavske družine, tako da je bilo kar potrebno zavihati rokave. Že pri 15. letih sem začela v tovarni Eta, potem pri očetu v tovarni Titan. Veliko časa sem delala kot natakarica. To je bilo eno tako lepo obdobje v mojem življenju. Rada imam hitrost, motorje, avtomobile in moj prvi nakup je bil avto bolha. Spomnim se, da je stal 400 takratnih mark in tudi »pošraufala« sva ga z očetom sama.«

Vladimir Prebelič
Vladimir Prebelič © Rok Mihevc

Vabljeni, da oddaji prisluhnete, saj boste slišali tudi, kaj kandidati menijo o Slovenski vojski in o nekaterih svojih vrlinah za položaj, za katerega se potegujejo.

Tanja Dominko in Alen Salihović
Tanja Dominko in Alen Salihović © Rok Mihevc

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Pogovor o
Birma v Slovenski hiši v Buenos Airesu (photo: osebni arhiv škofa Jamnika) Birma v Slovenski hiši v Buenos Airesu (photo: osebni arhiv škofa Jamnika)

Slovenska birma v Buenos Airesu

Vrhunec obiska škofa Antona Jamnika pri rojakih v Argentini sta bili slovesnosti svete birme v Lanusu in Slovenski hiši, pri katerih je bilo 22 birmancev. Obe slovesnosti sta bili skrbno ...