Profesor Holcman: Med Svetim pismom in Ustavo RS ali med knjigo vseh knjig in ...

Novice | 06.10.2022, 12:27 Alen Salihović

Ob razpravi o novem družinskem zakoniku v državnem zboru se je med poslanci vnela polemična debata. Ta je bila celo prekinjena zaradi plakata oziroma slike Svete družine na steklu balkonske ograje v parlamentu. Največ pozornosti pa je bila deležna razprava poslanke Ive Dimic iz NSi, ki je med drugim opozorila: »Velikokrat slišim očitek nam katoličanom, da bi morali biti tudi do istospolnih bolj vključujoči in naj si za zgled vzamemo papeža Frančiška, ki jih sprejema v avdience. Res je, velikokrat slišim tukaj citiranje papeža Frančiška ali iz Svetega pisma, ampak izven konteksta. Saj vemo, kaj govori knjiga vseh knjig, ki je še nad Ustavo. Sprejemanje vseh ljudi, tudi istospolnih, nima prav nobene zveze z omogočanjem posvojitev tej ali oni skupini ljudi.« Ta izjava je pojezila številne politike, nekateri mediji, kot je denimo Večer pa so za mnenje vprašali tudi predsednika države Boruta Pahorja, ki velja za varuha ustave. Izjave Ive Dimic po poročanju Večera ni pokomentiral, iz urada pa so jim poslali zgolj kratko sporočilo: »Ustava je temeljni in najvišji splošni pravni akt Republike Slovenije, v katerem je načelo ločenosti države in verskih skupnosti umeščeno med temeljna ustavna načela.« Tako polemika nekaterih poslancev in tudi odgovor kabineta predsednika republike so ujezili profesorja na pravni fakulteti v Mariboru doktorja Boruta Holcmana, ki nasprotnikom očita nevednost.

Z dovoljenjem dr. Boruta Holcmana, njegovo pismo z naslovom "Med Svetim pismom in Ustavo RS ali med knjigo vseh knjig in ..." objavljamo v celoti.

Narava Svetega pisma in narava Ustave

Sveto pismo, knjiga vseh knjig, kakor jo v hramu demokracije imenovala ga. Dimičeva, je vir, je nabor vrednot, utemeljenih v absolutnem. Ni znanstven učbenik, ne uči genetike in biologije, kemije, zvezdoznanstva..., je knjiga, ki uči o izvorih. Knjiga, ki mora, kakor pravi Henri Nouwen, skozi človeka, da bi razumel lastno vrednost. Je nenazadnje knjiga, ki kaže skozi zgodovinsko izkušnjo, kaj se zgodi z družbo, ki vrednot, ki lastnega izvora, ne upošteva.

In ustava, je knjiga vseh knjig države, če po svoje razložim izjavo g. predsednika. Prav tako ni znanstvena monografija, ne uči genetike, biologije, je knjiga, skladno s Hobsovim reklom, dana za avtoriteto z avtoriteto proti samovolji avtoritete ali "non veritas, sed auctoritas facit legem" (ne resnica, temveč avtoriteta ustvarja zakone).

Gre za dve knjigi, za dve povsem različni avtoriteti, ki bi ob zavestnem upoštevanju in povezovanju obeh, služili skladnemu civilizacijskem in kulturnemu razvoju.

In Ustava RS državi nalaga aktivno vlogo, ko pravi: "država na svojem ozemlju varuje človekove pravice in temeljne svoboščine, ... ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj" in v knjiga vseh knjig nalaga – "spoštuj", "ne ubijaj", "ne kradi", "ne pričaj po krivem" ali povedano drugače: skrbi za, varuj življenje in premoženje, skrbi za dobro ime.

Odziv, vsi odzivi, vključno z g. predsednikom, pa so pokazali, da smo še daleč od skladnega civilizacijskega in kulturnega razvoja, ki bi si moral prizadevati, poznati vsaj ustavo RS. Zakaj?

Kaj beremo v Ustavi RS?

Ustava RS na samem začetku, v 5. členu državo zavezuje k aktivni vlogo pri varovanju človekovih pravic in zahteva ustvarjanje možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj. Kdo pa je država: država smo vsi in na volitvah izvoljeni predstavniki, od predsednika države na vrhu, do zadnjega občinskega svetnika, ki je od nas državljanov prejel zaupanje na volitvah. In od izvoljenih bi človek pričakoval vsaj minimalen standard razumevanja pravnega reda, zapisanega v ustavi in zakonih in s tem minimalen civilizacijski standard. Se pravi: naložen nam je, zaukazan nam je minimalen standard dostojanstva in medsebojnega spoštovanja.

Vpliv knjige vseh knjig in knjige vseh knjig države

Odstranimo iz slovenskega prostora vse tisto, kar je nastalo na izhodiščih knjige vseh knjig, kaj nam bo ostalo od civilizacije in kulture? Nekatere stvari so že videne, sam na videno nisem ponosen.

Skladno z mojim skromnim prepričanjem, tudi Ustava svojega poslanstva kot knjiga vseh knjig države, lastnega poslanstva, kakor knjiga vseh knjig, ne izpolnjuje, ker so za izpolnjevanje predpostavk potrebni ljudje, ki so šli skozi civilizacijsko in kulturno oblikovanje in so dopustili, da so te danosti šle skozi njih.

Ko je ga. Dimičeva omenila "knjigo vseh knjig", so varuhi državne knjige vseh knjig, skočili in zakričali "7. člen". Pomemben je 7. člen. In ko jih vprašaš, deklamirajo, ne da bi se vprašali o dejanskem pomenu zapisanega, vključno z najvišjimi predstavniki države, da tudi z g. predsednikom, na čelu, ne.

Kaj pa ima knjiga vseh knjig s 7. členom? Nič!

Knjiga vseh knjig je, kot že povedano zgoraj, zakladnica vrednot, je avtoriteta zaradi vrednot. Verske skupnosti v zvezi z njo niso čisto nič drugačne od države. Verske skupnosti imajo knjigo vseh knjig in po besedah g. predsednika ima država knjigo vseh knjig in izkušnja uči, da tako eni, kakor drugi, kaj malo upoštevajo ta dokumenta, kadar gre za rabo v dejanskem življenju. Izkušnja uči. Največkrat so oboji sposobni nalagati težka bremena, sami jih niso sposobni niti s prstom premakniti. Pomislimo samo na moralo na eni in na davke na drugi strani in na kreativnost obojih, kadar gre za postavljanje zahtev.

7. člen, pripravno sredstvo manipulacije in izključevanja

Ga. Dimičeva je s svojo izjavo samo opozorila in človek bi pričakoval, da se bo zgodil ali vsaj sledilo zavedanje 14. člena, ki izrecno definira veroizpoved kot varovano dobrino posameznika, varovano človekovo pravico do varovanja dobrine veroizpovedi.

Žal prav 7. člen kaže na nerazumevanje vloge države in vloge verskih skupnosti v državi. Kaj so verske skupnosti – so kakovostna civilna družba, ki bi jim morala biti lastna skrb za slehernika v vseh njegovih življenjskih situacijah. Običajno se pri verskih skupnostih zadeva ustavi pri Karitasu.

In verskim skupnostim krščanske provenience je lastno določilo: "dajte cesarju kar je cesarjevega in Bogu kar je božjega". Žal, kljub zelo kakovostnima Komentarjema Ustave RS, mnogi, tudi g. predsednik, ne poznajo razlage pomena 7. člena, ki jo je iskati v zgornjem citatu iz knjige vseh knjig. In od najvišjih izvoljenih predstavnikov bi človek pričakoval več, pričakoval vsaj poznavanje standardov civilne družbe.

Ob izjavi g. predsednika pa človek dobi občutek, da bi v državi želeli vsi vplivati na tisto, kar presega njihovo pristojnost in tisto, kar nastavlja ogledalo njihovemu početju.

In, če sem malo zloben, kako to, da, po besedah g. predsednika, knjiga vseh knjig države, ta najvišji dokument, letos ni mogel zagotoviti dovolj pitne vode, četudi je v njej zapisana pravica do pitne vode? Samo vprašam.

Nedotakljivost človekovih pravic!

Skladno z go. Dimičevo bi želel opozoriti še na dejstva, ki potrjujejo umestnost sklicevanja na knjigo vseh knjig ge. Dimičeve. V ozadju sklicevanja je zagotovo dejstvo, da so človekove pravice, nedotakljive, da so absolutne. To potrjuje rek neznanega rimskega avtorja, reči smemo, da je sodobnik knjige vseh knjig, star vsaj 3000 let, ki pravi: "de natura condere iura" (pravo je treba oblikovati po naravi) in ta rek razlaga akademik Kranjc (romanist) kot nalogo zakonodajalca, da pri oblikovanju splošnih pravnih aktov upošteva naravne danosti dejanskega življenja. In Cicero, velik mislec antične pravne modrosti, akademikovo razlago dopolnjuje z dejstvom, da nikakor ni mogoče narediti napake, če sledimo naravi (De off. 1, 100). In akademik Kranjc neznanega rimskega avtorja dopolnjuje z drugim rekom iz rimske zakladnice modrosti, ki pravi: "natura superat doctrinam" - narava vedno prevlada na tistim, kar je bilo zamišljeno.

Torej, kaj uči knjiga vseh knjig, prav to, kar je želela ga. Dimičeva povedati, kar lahko beremo pri akademiku Kranjcu v njegovi Pozabljeni latinščini, na straneh od 90 do 92, vrednote so absolutne in poseganje vanje se vedno maščuje, so naravne danosti. Ustava, kot državna knjiga vseh knjig, lahko ta dejstva, te danosti, samo varuje in ustvarja možnosti za njihovo prepoznavanje in varovanje. Koliko državna knjiga vseh knjig, oziroma tisti, ki se nanjo sklicujejo, to dosega, pa smo lahko videli zadnje dni v hramu "demokracije". Pa brez zamere g. predsednik in dušebrižniki državne knjige vseh knjig.

Pa za ščepec zdrave kmečke pameti Vam privoščim!