Slavi Košir
Marko Zupan
Marta Jerebič
Predstavitev Narodnega sinodalnega povzetka za Slovenijo: dr. Tadej Jakopič, Janko Pirc, dr. Maksimilijan Matjaž, dr. Ana Ramovš in dr. Igor Bahovec (foto: Petra Stopar)
Predstavitev Narodnega sinodalnega povzetka za Slovenijo: dr. Tadej Jakopič, Janko Pirc, dr. Maksimilijan Matjaž, dr. Ana Ramovš in dr. Igor Bahovec | (foto: Petra Stopar)

Sklepi sinode: Velika zagnanost laikov za sodelovanje, želja po družinskih katehezah in poglabljanju vere

18.08.2022, 09:49 Petra Stopar

V Cerkvi v Sloveniji se je sklenila prva faza sinode o sinodalnosti, h kateri je vesoljno Cerkev lansko leto povabil papež Frančišek, z namenom poiskati odgovore na sodobne izzive. Ob sklepu škofijskega postopka v Sloveniji je Tajništvo za sinodo pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) objavilo sklepni dokument – Narodni sinodalni povzetek. Odgovorni škof za sinodo dr. Maksimilijan Matjaž je s prvo fazo zadovoljen, ker je v pogovorih o trenutnih razmerah in o prihodnosti Cerkve v Sloveniji sodelovala približno polovica župnij in drugih skupnosti, več tisoč vernikov pa je izpolnilo vprašalnik. Po njegovih besedah pa se je treba zavedati, da Cerkev ni struktura za to, da bi nekaj več naredila, ampak za to, da bi izpolnila svoje poslanstvo, ki je svetu oznanjati evangelij o ljubezni Očeta do človeka.

Škofijska faza sinode je v Sloveniji potekala od oktobra 2021 do avgusta 2022. »Udeležbe ni mogoče opisati s številkami. Le zelo široko lahko rečemo, da je v sinodalni proces vstopilo med 1/3 in 2/3 župnij (Župnijskih pastoralnih svetov in drugih skupin). Poleg tega so škofije prejele več tisoč odgovorov na spletne vprašalnike. Med sinodalnimi povzetki smo zaznali udeležbo naslednjih skupin vernikov: duhovniki, katehisti in katehistinje, molitvene skupine, skupine za moške, skupine za ženske, družinske organizacije, zakonske skupine, skupine ločenih in zunajzakonskih skupnosti, skupine družinske kateheze, tečaji Alfa, skupnost Romov, Karitas in karitativne ustanove, katoliška duhovna gibanja, bogoslužni sodelavci, župnijski pastoralni sveti, cerkveni glasbeniki, mladi, študentske skupine, katoliški mediji, skupine za pastoralo poklicanosti, katoliške šole in vrtci, redovniki in redovnice, skupine bolniške, zdravstvene in kategorialne pastorale ter oddaljene osebe. Poleg naštetih sta v januarju in februarju 2022 stekla še sinodalna procesa v posebej oblikovani študijski skupini za sinodo pri SŠK in v organigramu delovnih teles SŠK. Pogled teh dveh sinodalnih posvetovanj je pomemben, saj po eni strani potrjujeta ugotovitve pogovorov, ki so se odvijali na ravni župnij in manjših skupnostih, po drugi strani pa jih dopolnjujeta z ugotovitvami, ki so pomembne za celotno Cerkev v Sloveniji,« je zapisalo Tajništvo za sinodo v Narodnem sinodalnem povzetku.

Po eni strani je bilo med verniki veliko navdušenje za sinodo, po drugi strani pa tudi veliko zadržanosti, predvsem med duhovniki, zaradi prepričanja, da sinoda ne bo prinesla želenih sprememb v utečene procese Cerkve. A so kasneje tudi zadržani spoznali dragocenost te oblike posvetovanja. »In tukaj smo naredili en proces. Niso se vključili vsi stoodstotno, morda niti ne 60-odstotno v dogajanje sinode, ampak na nek način se je sprožil ta proces,« je komentiral škof dr. Maksimilijan Matjaž.

Glavni poudarki, ugotovitve ali smernice sinodalnih pogovorov

Najprej iz procesa škofijske sinode izhaja spoznanje, da je treba v občestvih jasno določiti pristojnosti in odgovornosti oseb in skupin v cerkvenih strukturah in procesih. Naslednja ugotovitev je, da župnija je bila in tudi naprej ostaja središče življenja slovenskih vernikov. »Kljub temu, da je župnija temeljna skupnost, pa se tesna povezanost in osebna pripadnost med verniki zgodi lahko samo v majhnih skupnostih, zato spodbujamo to, da se v župnijah oblikujejo mala občestva, molitvene skupine, zakonske skupine in druge skupine, kjer se gradi dejansko tista osebna pripadnost,« pojasnjuje član Tajništva za sinodo pri SŠK Janko Pirc. Verniki so po njegovih besedah delili tudi svoje doživljanje bogoslužja, da pri sveti maši in drugih obredih pride do živega srečanja z Jezusom Kristusom, kar je po mnenju Pirca »močno spoznanje, da nismo samo sociološka ustanova, ampak smo dejansko verska skupnost, ki se druži najprej pri bogoslužju, potem pa tudi ob bogoslužju«. »Verniki so poudarili, da si želijo več kateheze za odrasle, družinske kateheze in da se prestavi katehezo otrok v družinsko okolje. Udeleženci si želijo več priložnosti za poglabljanje vere, duhovnosti in verskega znanja, kjer bi rasli v poznavanju vere, veselju in samozavesti in bi tako lažje pričevali v svetu,« konkretno piše v povzetku.

Posebno pozornost je potrebno nameniti mladim, otrokom in mladim družinam, da smo jih veseli in jim namenimo mesto pri bogoslužju.

Poseben poudarek sinodalnih pogovorov je bilo tudi razmišljanje o vključenosti laikov v sodelovanje v Cerkvi. Številni so izrazili željo po aktivnem sodelovanju v cerkvenih skupnostih v svojih župnijah in po prevzemanju odgovornosti. Ob tem Narodni sinodalni povzetek navaja, da bi se lahko več naredilo na področju sodelovanja med duhovniki in laiki, slednji pa, tako Pirc, potrebujejo nove programe za svojo formacijo, »predvsem v veščinah, kot so vodenje, timsko delo, skupno odločanje, delegiranje in sprejemanje odgovornosti«.

Kar nekaj izzivov je tudi na področju življenjskega sloga in socialnega statusa duhovnikov. »Objektivno gledano se manjša število duhovnikov in viša njihova starost. Novih duhovnih poklicev je zelo malo. Zdi se, da kot Cerkev na ta vprašanja nimamo pravih odgovorov oziroma nas ne vznemirjajo zares. Skrb za duhovne poklice ne sme izvirati zgolj iz potrebe, da popolnimo obstoječe strukture Cerkve. Ob temeljnem vprašanju, zakaj Bog dopušča takšno stanje duhovnih poklicev, se je potrebno zavedati, da bodo duhovni poklici zrasli kot sad v zdravi Cerkvi,« navaja sklepni dokument. »Zdi se, da so duhovniki pogosto osamljeni, po človeški plati nimajo pravih prijateljev in ne najdejo razumevanja. Pogosto nimajo nikogar, ki bi skrbel za njihovo hrano, čiščenje in pranje. Potrebno bi bilo celostno urediti zaposlitveni status, socialni položaj in financiranje duhovnikovega dela,« še piše v sinodalnem povzetku.

Kljub temu, da je želela Cerkev v sinodalne pogovore vključiti tudi ljudi, ki so od nje oddaljeni, priznava, da kljub veliki želji ni bilo doseženo večje število oddaljenih. »Tako smo spoznali, da naša občestva niso zares odprta za obrobne. Verni laiki so v vsakdanjem življenju sicer večinoma obkroženi z nevernimi in oddaljenimi, vendar z njimi težko začnejo odprt pogovor o veri. Organiziran stik z obrobnimi ima mreža Karitas in drugih karitativnih ustanov. Potrebno pa se je zavedati, da so največja skupina oddaljenih številni kristjani, ki so se oddaljili od vere, kar nam vsako leto znova kažejo cerkvene statistike. Udeleženci sinodalnih pogovorov od škofov pričakujejo, da opravijo temeljito analizo statističnih podatkov, saj se zdi, da padajoče številke nikogar zares ne vznemirjajo. Zdi se, da smo se sprijaznili s Cerkvijo, ki umira. Svetujejo, da se namesto s kvantiteto množične pastorale bolj ukvarjamo s kvaliteto,« navaja dokument. Eden od poudarkov na tem področju je, da bi se morali vsi, tako verniki kot oddaljeni, v občestvu počutiti dobrodošle in sprejete. Zato je treba tudi tistim, ki ne morejo prejemati zakramentov, omogočiti sodelovanje in prevzemanje določenih nalog. Posebno vstopno točko predstavljajo zakramenti in prazniki, ki se jih udeležijo oddaljeni in se zanje lahko pripravi primerna kateheza.

Udeleženci sinode pravijo, da Cerkev poleg članov hierarhije najbolj posluša starejše, bogate in politično vplivne. Takšna je tudi javna podoba o Cerkvi.

Med ugotovitvami sinodalnih povzetkov je tudi ta, da si ljudje želijo, da Cerkev odpre resnična vprašanja in naslovi prave težave. Dr. Maksimilijan Matjaž meni, da so se na tem področju v času škofijskega postopka sinode začeli dogajati premiki. Sam je opazil željo sodelujočih jasno spregovoriti o odprtih vprašanjih: »In se mi zdi, da smo stopili zdaj v ta proces, da lahko spregovorimo, da začnemo govoriti o tem, kaj nas žuli, kaj je prav, kaj ni prav. Da nekako premagujemo tisto zavoro, da je prva prva naloga ohranjati zunanji ogled. Prva naloga mora biti ohranjanje verodostojnosti in transparentnosti. To bo na nek način po nekih kritičnih premlevanjih in vetrovih dejansko potem tudi gradilo ugled in vpliv  evangelija v družbi, kar si pravzaprav želimo.«

Ob tem je spomnil na besede papeža Frančiška, da sinoda ne želi biti parlament z razpravami o problemih v Cerkvi, ampak skupno prizadevanje za to, da bi se bolje slišali in da bi bila v središču dogajanja glavna skrivnost Cerkve. »To pa je, da je Cerkev pravzaprav ustanova, ki živi, ne samo iz preteklosti in zemeljske resničnosti, ampak iz navdiha, da torej v Cerkvi ni stvari, ki bi bile fiksne in zabetonirane in tako naprej,« je še pojasnil odgovorni škof za sinodo.

»Narodni sinodalni povzetek ob koncu oblikuje nekaj klicev za prihodnost, ki so povzeti iz zgornjih vsebinskih jeder. Ključni poudarek je, da naj se sinoda ne konča s tem dokumentom, temveč naj postane tudi v prihodnosti reden proces poslušanja in skupnega sprejemanja odločitev v cerkvenih občestvih. Sinoda naj se torej nadaljuje v življenju Cerkve. Konkretni prihodnji koraki so prepuščeni posameznim škofijam, župnijam in skupnostim,« je ob objavi dokumenta zapisal tiskovni predstavnik SŠK dr. Tadej Jakopič.
 
Povzetek, ki obsega deset strani, je Tajništvo za sinodo že poslalo v Rim, celoten dokument je na voljo na spletni strani Katoliške cerkve.

Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec) Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec)

Družino bomo branili do konca

Kljub dežju se jev torek popoldne na shodu za zaščito družine pred državnim zborom zbralo skoraj 10.000 ljudi. V besedah upanja in hkrati odločenosti so sporočali, da ne bodo dopustili poseganja v ...

Družina (photo: pexels) Družina (photo: pexels)

"Mama je aspirin, ata pa apaurin"

Po dveh mesecih smo v oddaji Za življenje gostili specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki pravi, da je čas, ki prihaja, zanj najlepši v letu. Ne samo zaradi pestrosti barv, tudi zato, ker stvari, ...

Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv) Martin Golob z Romkinjo (photo: osebni arhiv)

Martin Golob in njegovi prijatelji Romi

"V življenju mora biti vedno nekaj novega, če ne duhovna rast, pa kakšna nova župnija." Tako se je uvodoma v oddaji Za življenje pošalil duhovnik Martin Golob, ki je pred kratkim v soupravo dobil ...