Matjaž Merljak
Marko Zupan
Marcel Krek
Vojska poštenih, dobrih, sočutnih - lahko reši svet! (foto: S. Hermann & F. Richter / Pixabay)
Vojska poštenih, dobrih, sočutnih - lahko reši svet! | (foto: S. Hermann & F. Richter / Pixabay)

Ti si upanje za svet in to je tvoj smisel!

02.08.2022, 14:30 Tadej Sadar

V iskanju smisla življenja se zahodni svet utaplja v smeteh, ki jih ustvarja ob zadovoljevanju svojih vsakovrstnih naslad, vzhodni pa je spet zajahal zver, o kateri je pisal že Dostojevski.

Posebna živalska vrsta, ki sebe imenuje humana!

Ne bom se postavljal za razsodnika svetovnih razmer, saj so mnogo prekompleksne za moje znanje, bi pa kot tenkočuten opazovalec sveta rad prižgal nekoliko drugačno luč na kaos, ki ga na zemlji povzroča živalska vrsta, ki sama sebi pravi, da je humana in to besedo razlaga s pojmi pozitivnih moralnih lastnosti.
S čim lahko človek, ki je human, torej poln pozitivnih vrednot, opraviči obstreljevanje nedolžnih civilistov in totalno uničevanje celih mest od Čečenije do Alepa in današnje Ukrajine? In vendar to počne ta ista vrsta, ki se imenuje človek. Če smo pošteni, moramo opaziti težavo tudi v drugem polu, namreč v tistih, ki veljamo za razviti zahod in prav tako sebe imenujemo človek / human, je pa za to potrebno precej več truda.

Mar ni - prav tako kot vzhod s komunizmom, tudi zahod izgubil vez s presežnim? Kljub temu, da v največji izvoznici demokracije radi končujejo govore z »God bless you«, torej, Bog vas blagoslovi, a s tem verjetno mislijo na boga kapitala in užitka, ki se ju zahod nikakor noče odpovedati, niti za ceno opustošenja vsega planeta. Gotovo s tem ne mislijo na tistega Boga zgoraj, na tistega torej ali tisto, kar človeka presega. Če da, potem gre za farso, celo za zlorabo vere, ki prav tako nima nič s humanostjo in na dolgi rok daje isti rezultat - zaradi izropanosti narave opustošena mesta in na milijone mrtvih. V iskanju smisla življenja se zahodni svet utaplja v smeteh, ki jih ustvarja ob zadovoljevanju svojih vsakovrstnih naslad, vzhodni pa je spet zajahal zver, o kateri je pisal že Dostojevski in ki je, potem ko je izsesala kri milijonov v Rusiji, Kambodži, na Kitajskem, pa tudi pri nas, spet postala žejna.

Dostojevski in Bratje Karamazovi!

»Spomnite se, da ste branilci naše resnice, branilci naše svete Rusije, njenih temeljev, njene družine in vsega, kar ji je sveto! ... Že dolgo ljudje po vsej Rusiji razširjajo roke in pozivajo, da ustavimo nori, brezobzirni dir. In da se drugi narodi za zdaj še umikajo ... iz spoštovanja ... in še dobro, da se umikajo, kajti na vsem lepem se lahko tudi prenehajo umikati in se kot trdna stena postavijo pred drveči privid ter sami ustavijo nori dir naše razbrzdanosti, da bi rešili sebe, omiko in civilizacijo!« Navedeni odlomek je iz slovite knjige Fjodorja Dostojevskega, Bratje Karamazovi. Šest desetletij pred komunizmom je slavni pisatelj slutil kar se že desetletja v valovih zgrinja zdaj nad ta zdaj nad drugi narod.

Seveda je rešitev v končanju vojne, toda obe zveri, ona, ki pobija danes in ona druga, zaradi katere umiramo na dolgi rok, dokončno ne bosta poraženi drugače kot z vojsko, ki, tako kot Jurij, nosi v roki sulico, v srcu pa vero v presežno. Za tiste, ki vere ne jahajo kot oslička s katerega lažje moralizirajo drugim, ali se nadejajo od nje celo kakšnih zemeljskih koristi, to presežno pomeni Bog. Pravzaprav je vsak, ki premore kanček ponižnosti, v kateri prepoznava slutnjo nečesa kar ga presega, upanje za ta svet. Vsi ti se bomo morali združiti pod praporom humanosti. To je naše ime in naš smisel. Biti human, imeti pozitivne moralne vrednote, biti sočuten, pošten, dober. Vse to pa je mogoče le, če si ponižen. Le kdor je ponižen lahko zares vidi tudi drugega.

Videti drugega zahteva ponižnost!

Videti drugega, kot je tako dobro, sicer na »holivudski način«, prikazano v filmu Avatar, pomeni priznati ga v vsej polnosti, ga sprejeti, biti pripravljen se mu umakniti, če to situacija od nas pričakuje. Ko se nam porodi ideja; morda pa ima nekdo boljšo. Ko se nam mudi na cesti; morda pa se nekomu drugemu še bolj? Ko menimo, da nam nekaj pripada; morda pa je kdo v še večji stiski? To pomeni biti ponižen.

Ponižen pa ni pokoren, o čemer govori že sam izvor latinske besede Humilitas – ponižnost, ki izhaja iz Humilis – skromen in ta iz Humus – zemlja iz katere izhaja tudi ona druga beseda, okoli katere se sučemo že skozi ves ta razmislek, namreč Human.

Ponižnost (humilitas) - Skromnost (humilis) - Zemlja (humus) - Človek (human)

Ena temeljnih razlik med človekom in živaljo, je v sposobnosti razlikovanja. Žival ubije drugo, ker je lačna in pri tem nima slabe vesti. Človek pa zna razlikovati, kar mu omogoča celo videti v prihodnost. Ljudje bi morali razločevati in ne »se ločevati«. Razločevati med poštenim in nepoštenim, med sposobnim graditeljem in sposobnim čvekačem brez vizije. Prvi vam bo predstavil realen načrt, ki bo gotovo vseboval tudi odrekanje in napore, medtem, ko bo drugi slikal prihodnost v kateri boste ne samo ohranili vse svoje udobje, ampak ga boste lahko še povečali.
Natančno to nas je pripeljalo v stanje v katerem Evropo na kratko drži Rusija, ker smo brezglavo tekli v smer zelenega in postali življenjsko odvisni od plina. Ves svet pa bo kmalu odvisen od Kitajske, ki bo voljo Tajvana verjetno lomila na preprosti blokadi, svet pa se bo ustavil zaradi čipov – proizvodnja najbolj zahtevnih je na Tajvanu kar 90 odstotna.
Prepoznati moramo tiste, ki so nas pripeljali v to situacijo in razločevati med tistimi, ki nam vedno znova ponujajo sladke obljube prihodnosti v kateri bomo lahko ohranili vse svoje razvade, zamolčijo pa nam dejstva, da bo to na škodo neke druge države in naroda, kamor bomo umazano industrijo preselili.

To naj bo vaš smisel!

Danes brez cilja in brez smisla niso samo mladi. Vsi se bolj ali manj zavedamo, da smo prišli do konca slepe ulice. Jordan Peterson nam je pred leti v Ljubljani zaklical: »Svet ima celo kopico težav. Rešite jih. To naj bo vaš smisel.« Oboroženi z vero v presežno, naredimo dejanje ljubezni do bližnjega in na svetu bo spet vzcvetelo upanje. In mi našli svoj smisel bivanja.

Miran Videtič (photo: Rok Mihevc) Miran Videtič (photo: Rok Mihevc)

Ali mediji vodijo državo?

V zaspanem času dopustov se dogajajo pomembne spremembe v medijskih vrstah. Tako je z mesta v. d. direktorja vladnega urada za komuniciranje odstopil Dragan Barbutovski. Po vsej verjetnosti ga bo ...

Škof Andrej Saje (photo: SŠK) Škof Andrej Saje (photo: SŠK)

Prihajajo napadi na škofa Sajeta iz Cerkve?

Prejšnji konec tedna je odmevala novica, ki sta jo sprožila časnika Delo in Slovenske novice, da poteka preiskava zoper novomeškega škofa in predsednika Slovenske škofovske konference, dr. Andreja ...