Kaj pa, če je Covid šele vaja za tisto, kar prihaja?

Komentarji | 05.11.2021, 14:30 Tadej Sadar

Kako bomo uredili naša nestrnijanja, da bodo spet postala gonilo napredka in ne izvir vedno večjega sovraštva, je naloga nas vseh, še posebej pa medijev in ne morem postaviti dovolj velikega klicaja za to besedo.

»Zdrava in normala družba je tista, v kateri se ljudje ponavadi ne strinjajo. Nestrinjanje ima v družbi vlogo gonilne sile mentalnega življenja, seveda pa ni cilj; strinjanje je enako pomembno.« Carl G. Jung (Človek in njegovi simboli)

Misel je zapisal slavni psiholog Carl Jung in v teh dneh bi bilo dobro, če bi jo uporabili v pomoč pri ločevanju. Ob tem, kar je slišati iz ust nekaterih, bi človek najraje uporabil drugo misel istega slavnega psihologa, ki pravi: »Od nekdaj sem se čudil dejstvu, da obstaja presenetljivo veliko ljudi, ki s svojo glavo, če le ni nujno, sploh ne mislijo.« Carl G. Jung (Človek in njegovi simboli)

Nestrinjanje je pomembno, ni pa cilj in strinjanje je enako pomembno.

Seveda lahko ulične proteste, medijske objave in zapise raznih civilnih združenj poimenujemo svoboda izražanja, lahko jim dodamo tudi nalepko zdrave gonilne sile nestrinjanja ali pa kar demokracija. Kot vsak oče pa vam tudi jaz znam povedati, da se otroci velikokrat ne strinjajo s starši, tudi če so njihovi nameni najboljši in to nestrinjanje večkrat eskalira v pravo histerijo. Kar opazujemo že več kot leto dni, me še najbolj spominja na razvajeno otroško cepetanje, ki se vedno bolj spreminja v brezumno histerijo, zaradi katere sodržavljani celo umirajo in to samo zato, ker nekateri zlorabljajo hudo zdravstveno stisko v politične boje. »Nestrinjanje ni cilj!, in strinjanje je enako pomembno«, je zapisal Jung. Tema ob kateri bi se trenutno morali strinjati, je borba proti virusu, ker je to naša skupna borba in ne borba predsednika vlade ali celotne vlade, ali zdravstvenega ministra, ali strokovne komisije.
Če stroka reče maske gor, če ukaže PCT, če priporoča cepljenje, ta navodila nimajo nič ne s svobodo, ne z demokracijo, ne z vlado in ne s policijo. Gre za uporabo glave v namene, zaradi katerih jo nosimo na ramenih.

Zadnje odprto pismo nekaterih članov Komisije za človekove pravice pri SAZU kaže prav na umanjkanje uporabe omenjenega orodja. V dobi, ko lahko v trenutku preverimo, kako ukrepajo druge vlade, so akademiki zapisali, citiram: »Avtokratsko vladno vodenje države in posledično obvladovanje civilne družbe že prehaja v totalitarno obliko oblasti... Vlada zlorablja ne le vladavino prava, ampak tudi medicino in druge stroke.« Konec citata.
V sosednji Italiji so prav te dni prepovedali zborovanje in ko je vodja protestov nato v Rimu zbiral podpise, so ga, pozor!, izgnali iz mesta in mu izrekli prepoved za eno leto. O policijskih vodnih topovih in solzivcu poročajo iz Avstrije, Nizozemske, Trsta, Rima, gumijevke pa so pele v Londonu in Nemčiji.
Na uradni strani EU najdemo tudi naslednji zapis: »Prepoved zbiranja in zaprtje državnih mej (je) odločitev na državni ravni.«

V čem je delovanje naše vlade avtokratsko in totalitarno, akademiki ne povedo.
Pred nekaj meseci se je pri nas mudila delegacija Evropskega Parlamenta in opravila monitoring stanja na področju pravne države in svobode medijev. Člani delegacije so ugotovili, da pri nas ustanove delujejo, erozije institucij pravne države pa ni, kot so povedali na novinarski konferenci. Še več, članica te delegacije Assita Kanko, ki je bila rojena, kot je sama povedala, v diktatorski državi, je izjavila: »Odraščala sem v afriški diktaturi in svojim kolegom v parlamentu in komisiji lahko zagotovim, da Slovenija ne postaja diktatura.«
Da nekdo z visoko izobrazbo in akademskim nazivom ob omenjenih dejstvih zapiše tako diametralno drugačno ugotovitev, je zame nedoumljivo. Da svojih obtožb z ničemer ne argumentirajo, pa je skregano z osnovami znanstvenega pristopa, katerega nosilci so prav sami.

Svet je v blatu in če ga hočemo rešiti, bomo morali vstati iz udobnih stolov.

Kako bomo uredili naša nestrnijanja, da bodo spet postala gonilo napredka in ne izvir vedno večjega sovraštva, je naloga nas vseh, še posebej pa medijev in ne morem postaviti dovolj velikega klicaja za to besedo. Če mediji ne bodo poslušali stroke in ob tem kritično razločevali vsebine, potem nam ni pomoči. Po naravi sem optimist in ne želim sejati črnogledosti, ampak ob vseh okoljskih težavah, geopolitični situaciji in podivjanem bančnem sektorju, se vse bolj zdi, da je korona-kriza šele vaja za tisto kar nas čaka.

Izjave, ki smo se jih naposlušali ob nedavnem Podnebnem vrhu v Glasgowu, kažejo na popolno ignoranco globine problema. Z besedami; podnebna nevtralnost, ničelne emisije, ekološko pravično gospodarstvo, ne bomo dosegli prav ničesar. Najprej moramo ugotoviti dejstva, šele nato lahko tudi ukrepamo. Ključni vzrok za dvig temperature je poraba energije za ogrevanje in transport. Velik delež toplogrednih plinov predstavlja tudi živinoreja. Torej, če hočemo ukrepati zdaj, začnimo govoriti o izolaciji objektov, javnem prevozu in zmanjšanju obrokov mesa, ne pa o električnih vozilih, vetrnih elektrarnah in ničelnih izpustih. Samo eno novico, takšno, ki prinaša pravo spoznanje, sem zasledil te dni, ko se je veliko govorilo o podnebju, namreč, da bi za cilje o katerih ves čas govorijo politiki, morali vsak dan zapreti po eno termoelektrarno, dokler ne pridemo do številke tritisoč. Termoelektrarne smo šele začeli zapirati, na elektriko se še dobro voziti nismo začeli, pa je že povsod primanjkuje. Kitajska je samo lani postavila več deset novih termoelektrarn, politiki in okoljevarstveniki pa sanjajo o ničelnih ciljih.

Kako je že rekel Jung? »Nestrinjanje je pomembno, ni pa cilj in strinjanje je enako pomembno.« Če smo med tistimi redkimi o katerih slavni psiholog meni, da znamo uporabljati glavo, potem nehajmo vedno znova izumljati lepe izraze in prefinjene skovanke, ki nam bodo navidezno omogočile ohranjati vse udobje mehkega naslanjača. Svet je v blatu in če ga hočemo rešiti, bomo morali vstati iz udobnih stolov, zavihati rokave in, da, umazati in ožuljiti svoje roke. Ne bo lahko in ne prijetno, vsekakor pa bo osvobajajoče in navdihujoče iti proti skupnemu cilju. Enotnost v primeru ukrepov zoper Covid bo za začetek kar dobra vaja.