Na Oratorijih tudi ukrajinski otroci in mladina

Mladoskop | 29.07.2022, 21:30 Nataša Ličen

Pri Fundaciji don Bosko so organizirali tečaj slovenskega jezika za Ukrajince, ki živijo v Ljubljani in okolici. Mlade in otroke so povabili tudi na Oratorij, da bi se družili z ostalimi, odziv je bil zelo dober.

Eugenij je prišel lani iz Ukrajine le na študenstko izmenjavo, vojna ga je pri nas zadržala. Pravi, da je zdaj še bolj zavzet za učenje slovenščine, da lahko pomaga ukrajinskim otrokom pri sporazumevanju.

Janez Krnc, salezijanec, odgovoren za Fundacijo don Bosko v Sloveniji: »Vzporedno ob tem dogajanju pa seveda zbiramo sredstva in jih v sklopu Fundacije razporejamo ter vsaj malo lahko na ta način pomagamo ob tej nesmiselni vojni tudi tistim, ki so ostali v napadeni državi. Fundacija don Bosko deluje predvsem preko salezijanskih krogov, preko Rima se koordinira, nato pa gre vsa pomoč naravnost v Ukrajino po naših skupnostih in ustanovah, kjer se ukvarjajo z mladimi, kjer so šole in tako naprej, pomagamo doma kot v tujini. Zbrali smo, na posebnem v času vojne odprtem računu, do sedaj približno sto tisoč evrov.«

V Mladoskopu smo govorili o udeležbi otrok in mladih iz Ukrajine na Oratorijih in pri jezikovnem tečaju.

Pomembno je, da otrok ne izpostavljamo posebej, ko so pomešani med ostale, da smo preprosto z njimi.

"Vojno vsi doživljajo, tudi preko staršev in številnih zgodb ter novic, ki prihajajo iz njihove domovine. Potrudimo se, da vsaj v trenutkih, ko so z nami, lahko preusmerijo pozornost in se dobro počutijo ter se preko nas vključujejo v novo okolje.«

Med mladimi je veliko osamljenosti

Kristina Anželj, mladinska delavka, zaposlena v Mladinskem centru na Rakovniku: »Jezikovna bariera pri otrocih ni težava, če se igrajo za druženje ne potrebujejo besed, obrazna oziroma telesna mimika je dovolj. Jezikovni tečaj je nastal iz čiste potrebe otrokom in mladim omogočiti tečaj, da bi se lahko čim bolj uspešno vključevali v šolo. Vsak stik, ki ga imaš z nekom od drugod podira stereotipe o drugih in drugačnem. V našem centru imamo že vrsto let tudi program za evropske prostovoljce, ko udeleženci sami spoznavajo, da med nami ni razlik, da smo vsi enaki. Zato je pomembno, da že otroci to vidijo, ni pomembno od kod si, ampak kakšni smo drug z drugim.«

Slovenski in ukrajinski jezik imata veliko podobnih besed.

Eugenij Prokopek: »V Sloveniji sem štiri mesece, od teh tri v Ljubljani, zelo mi je všeč tu. Ko sem vstopil na Univerzo sem se takoj začel učiti slovensko, tu sem mislil ostati pol leta, zaradi vojne pa se je ta čas podaljšal. Tu se sicer dobro počutim, veliko je prijaznih ljudi, ki mi stojijo ob strani. Živim v Študenstkem domu na Rakovniku, kjer pomagam s prevajanjem majhnim otrokom, starim sedem do devet let.«

Karmen Zaletelj, animatorka pri Oratoriju, pomagala pa je tudi pri jezikovnem tečaju: »Čim več časa, kolikor lahko, preživimo v naravi, vsak dan me otroci iz Ukrajine presenetijo pri hitrem osvajanju novih besed. Otroci se zelo radi družijo med seboj. Na delavnicah izdelujemo recimo slamnike, veliko je iger, šli smo tudi z vlakom na izlet.«