Katero pot bo Slovenija ubrala na področju evtanazije? Zdravniška zbornica poziva k široki javni razpravi.
Slovenija | 21.07.2022, 14:21 Marta Jerebič
Predlog zakona o evtanaziji, ki ga je pripravil del slovenske civilne družbe, je slab in edini tak na svetu, je na novinarski konferenci Zdravniške zbornice opozoril zdravnik in pravnik Peter Golob. Tudi drugi sodelujoči so predstavili številne dileme in pogled zdravniške stroke. Ob tem so pozvali k široki javni razpravi.
Predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja oz. evtanaziji je pripravila skupina znotraj združenja Srebrna nit. »Tako obsežnega nabora pogojev, pod katerimi pacient lahko vstopi na to pot ali tako subjektivnega načina ocenjevanja neznosnosti trpljenja in možnosti lajšanja noben drug zakon na svetu ne predvideva,« je opozoril zdravnik in pravnik Peter Golob.
Družinska zdravnica Marija Petek Šter je izpostavila, da predlog zakona družinskim zdravnikom daje vlogo, ki je ne morejo sprejeti. Ne želijo si, da pride do situacije, da morajo družinski zdravniki izrabljati inštrument ugovora vesti, da določenih postopkov, ki jih ne želijo izvajati, ne bodo naredili.
Psihiater Borut Škodlar je izpostavil kar nekaj dilem, ki se pojavijo, ko se enkrat Pandorina skrinjica odpre. Med drugim je izpostavil vprašanje, kdaj je neko duševno stanje neozdravljivo.
»Krize, huda stanja, ko človek želi končati svoje življenje, nastopajo v stanjih, niso dokončna in v nadaljnjem poteku si človek lahko premisli.«
Predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beovič je ob tem poudarila, da sta pomoč pri samomoru in evtanazija dva dogodka, ki končata življenje. »To je nekaj nepovratnega, zato je zelo pomembno, da se o tem res na široko pogovorimo, če bomo tudi v Sloveniji šli po tej poti.«
Zdravnik Matjaž Zwitter pravi, da bo predlagani zakon v praksi neizvedljiv. Po njegovih besedah ni druge poti, kot da se vrnemo na začetek in v poglobljeno razpravo: »Kjer pa mora biti - ne vem, zakaj se to pozablja - na prvem mestu avtonomija bolnika, da pove česa ne želi.« Po njegovem bi bilo že zelo veliko narejenega, če ne bi bilo nepotrebnega podaljševanja življenja z nesmiselno intenzivno terapijo, ki se še vedno dogaja.
Pravnik Urban Vrtačnik je poudaril, da bo avtonomijo človeka o koncu življenja treba spoštovati, nujna pa je širša razprava, na kakšen način. Med drugim je dejal, da je ob tem treba razpravljati tudi o svetosti življenja.
»Prva prioriteta naj bo zagotoviti vsem bolnikom dober dostop do paliativne oskrbe,« pa je poudaril Jernej Benedik z Onkološkega inštituta.