Merše: Ustavno sodišče pravice šibkejših – torej otrok – postavilo pod pravice odraslih

Novice | 11.07.2022, 14:13 Marjana Debevec

Vrstijo se odzivi na petkovo odločitev Ustanovnega sodišča, da je trenutna zakonska ureditev, po kateri lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola, ne pa tudi istospolna partnerja, neskladna z ustavo. Kot neustavno je razglasilo tudi prepoved posvojitve otrok s strani istospolnih parov.

Ustavno sodišče je zakonodajalcu naložilo, naj v roku šestih mesecev odpravi neustavnost. Minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec je odločitev pospremil z besedami, da bodo to z največjim veseljem storili v čim krajšem času in še, da je zakon že v pripravi. Da se jim mudi, potrjuje tudi odločitev Ustavnega sodišča, da že takoj velja, da je zakonska zveza življenjska skupnost dveh oseb ne glede na spol in da lahko istospolna partnerja posvojita otroka.

Ustavna sodnika Klemen Jaklič in Rok Svetlič sta na odločbo podala odklonilni ločeni mnenji. Proti je glasoval tudi sodnik Marko Šorli. Jaklič v svojem mnenju ugotavlja, da večina sodnikov »glede ključnega vprašanja – zakaj natančno gre za neupravičeno izključitev istospolne manjšine iz zakonske zveze in skupne posvojitve otrok – še ne ponudi logično-konsistentnega odgovora oziroma se temu z argumentativno praznino izogne,« je zapisal ddr. Klemen Jaklič.

Dr. Rok Svetlič pa je, kar zadeva posvojitve otrok v istospolne skupnosti, zapisal: »Ne obstaja nekaj takega, kot je pravica do posvojitve. Za kršitev v zvezi s katero pravico potlej gre?«.

V koaliciji Za otroke gre so nad odločitvijo Ustavnega sodišča ogorčeni. Napovedujejo, da se bodo še naprej borili za otroke in družine, saj so prepričani, da je s tem korakom ukinjena zakonska zveza moža in žene, kot smo jo poznali skozi vso zgodovino. »Odločitev 6 ustavnih sodnic in sodnikov je kriminalna tudi z vidika slovenske demografije. Slovenija že 40 let ne dosega stopnje rodnosti, ki je potrebna za naravno obnavljanje prebivalstva. V kritičnem času, ko je nujno okrepiti pomen materinstva in očetovstva, je Ustavno sodišče protiustavno razveljavilo pomen mame in očeta za otroka,« je poudaril voditelj omenjene koalicije Aleš Primc in dodal: »V imenu 1.085.275 volivcev, katerih trojno referendumsko voljo je poteptalo ustavno sodišče se bomo borili na ulicah, v Državnem zboru, v šolskem sistemu, pomagali staršem in učiteljem pri vsesplošnem uporu homoseksualizaciji in transeskualizaciji otrok v vrtcih in osnovnih šolah. Napovedujemo boj za otrokove pravice, za naše otroke, za naše vrednote vse do zmage«.

Šolstvo namreč sledi zakonodaji in če je v družinskem zakoniku zapisano, da je zakonska zveza sklenjena med osebami poljubnega spola, se bodo otroci tudi to učili, dodaja novinar Domovine Peter Merše: »Če je diskriminacija spol, potem lahko v naslednjem koraku ugotovimo, da je diskriminacija tudi število. Zakaj bi na primer dva moška sklenila zakonsko zvezo trije pa ne? Torej pridemo tukaj na zelo spolzek teren. Hkrati mora pa šola slediti temu, kar zakon določa. Tukaj je treba še posebej poudariti, da to pomeni popoln vdor LGBTQ ideologije v šole, ki pa ne pomeni, da se otroke uči zgolj to, da lahko družina obstaja tudi v obliki dveh moških otrok. Potem pridemo celo tako daleč, da ti aktivisti otroke v šolah učijo tudi, naj eksperimentirajo s svojim spolom, s svojo spolno usmerjenostjo. To pa vodi v zelo hude posledice, ki jih že lahko vidimo na Zahodu,« je pojasnil Merše, ki že dolgo spremlja to področje.

OBJAVLJAMO CELOTEN POGOVOR S PETROM MERŠETOM

Peter Merše, vi kot novinar že dolgo časa spremljate področje družine, zakonske zveze, posvojitve otrok in tako naprej tudi v drugih državah. Kako ste doživeli petkovo odločitev ustavnega sodišča, da je trenutna zakonska ureditev, da zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola, ne pa tudi istospolna partnerja, ki živita v formalni partnerski zvezi neskladna z ustavo? Kot neustavno je razglasilo tudi prepoved posvojitve otrok s strani istospolnih.

Ja, zame je bilo to kar neke vrste razočaranje, ki pa ni bilo tako zelo nepričakovano, ker se je glede na sestavo ustavnega sodišča nekako že dalj časa napovedovalo, da se utegne to zgoditi. Pa vendarle moram priznati, da je v petek je bilo kar precej razočaranja, posebej glede na to, da zavedamo, da je neka osnovna celica družbe, torej družina, na kateri temelji družba že 1000 let. Torej družina, ki je utemeljena na zakonski zvezi, da je to nenadoma neustavno, je po svoje bizarno.

Je torej glas ljudstva, ki se je izreklo na 3 referendumih, popolnoma brezpredmeten?

Več kot očitno je ustavno sodišče povsem povozilo glas ljudstva, čeprav so na pravzaprav 3 referendumih ljudje jasno in glasno s svojimi glasovi sporočili, da si ne želijo eksperimentiranja z družino. Torej, da si želijo družine na osnovi zakonske zveze med možem in ženo ter da si želijo, da otroci, če se jim zgodi potreba, da so posvojeni, zagotovi v tako skupnost. To je bila zelo jasno izražena volja ljudi. Ne vem, če je še kakšna država na svetu imela tako jasno izraženo voljo ljudi, kar na 2 oziroma celo 3 referendumih. Če upoštevamo še referendum iz leta 2001, ko je šlo za vprašanje umetne oploditve samskih žensk, mislim, da ni države na svetu, kjer bi se ljudje tako jasno izrekli da želijo družino, kot smo jo poznali do seda. Tukaj je pravzaprav 6 ustavnih sodnikov s to odločitvijo šlo direktno nasproti veliki večini Slovencev.

Zakonodajo naj bi po naročilu ustavnega sodišča uredili v 6 mesecih, vendar pa že od zdaj naprej velja, da zakon lahko skleneta 2 osebi ne glede na spol in posledično tudi posvojita otroka. Takšno hitenje se zgodi redko samo v skrajnih primerih. Kako to komentirate?

Ja, v zadnjem času se zdi, da je kar precej skrajnih primerov. Tudi to je eden izmed  navidezno skrajnih primerov. Iz tega lahko sklepamo, da gre za izjemen aktivizem, izjemen pravni aktivizem ustavnega sodišča, ki niti toliko časa ni počakalo, da bi zakonodajalec pripravil zakonodajo skoraj v nobenem drugem primeru, ki smo jih sprejeli v zadnjih letih. To  pomeni, da je tukaj očitno motivacija za spreminjanje družbe pri konkretnih ustavnih sodnikih, ki so to odločitev sprejeli, očitno zelo velika.

Družinski zakonik določa, da je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine. Dve osebi istega spola teh danosti nimata. Torej bi lahko po vašem mnenju sledila tudi sprememba zakonodaje na področju umetne oploditve samskih žensk in pa seveda za dva moška nadomestnega materinstva?

Glede na to, da je po mnenju ustavnega sodišča to, da se dva moška ne moreta poročiti diskriminacija, je vsekakor po tej isti logiki diskriminacija tudi to, da ne moreta po naravni poti dobiti otrok, tako da pač bo verjetno iskalo ’rešitve’ za ta problem.
Pri dveh ženskah je to umetna oploditev z biomedicinsko pomočjo, pri moških je pa to tako imenovano nadomestno materinstvo.
Ker govorimo dobesedno o prodaji oziroma komercializaciji maternice, kar pomeni, da gre praktično za izjemno zlorabo. Praktično človeka so tukaj. Govorimo o postopku, kjer par najame neko drugo žensko, da ima za denar donosi otroka.
To so prakse, ki se v tujini že pojavljajo, niso tako zelo nove, prinašajo pa zelo hude posledice tako za samo družbo kot tudi še posebej za te ženske, ki iščejo neko rešitev iz svoje revščine.
Zdaj nazadnje recimo so bili zelo hudi primeri v Ukrajini, kjer je bilo nadomestno materinstvo legalizirano že  nekaj časa in je ta biznis dobavljanja otrok, kakorkoli brutalno se to sliši, tam precej cvetel.
Potem tekom vojne je prišlo do hudih težav, ko so se ti otroci kar naenkrat znašli v situaciji, ko ti starši niso mogli priti do njih. Potem so znani tudi primeri, ko otrok ni tako popoln, kot so ga starši naročili. Tako da so to zelo, zelo tragični primeri. Upam, da v Sloveniji še ne bomo šli tako daleč, ampak odločitev ustavnega sodišča vodi v to smer.
Torej gre za pot to smer in ni prav, da bi bili presenečeni, če se bo to dejansko zgodilo. Ker to ste načeloma dogaja v državah, kjer je do takih odločitev prišlo že prej.

Kaj kažejo izkušnje drugih držav, ki so že sprejele takšno ali podobno zakonodajo, na primer na področju pozitivne diskriminacije, ko istospolni par želi posvojiti otroka?

V splošnem govorimo o tem, da se dodeljuje otroke v skupnost oziroma v družino, ki je najbolj primerna za razvoj otroka. V praksi je jasno, da je to družina, kjer ima otrok, potem očeta in mamo. V Sloveniji imamo več kot 500 parov, ki čakajo na posvojitev in približno 40 otrok na leto, ki to posvojitev potrebujejo. Tako da po tej logiki imamo še zelo dolgo časa na voljo dovolj parov, ki bi lahko posvajali otroke. Lahko pa to vodi v neko novo navidezno diskriminacijo, torej, da recimo nek istospolni par ne bi prišel na vrsto in potem bi se verjetno lahko zgodilo to, kar se dogaja, ponekod, da bi začeli izvajati neko pozitivno diskriminacijo oziroma uvajati določene kvote.
Formalne ni nujno da se to zapiše, ampak nekako se potem na tej neformalni ravni zagotovi, da recimo istospolni pari lahko posvojijo otroka. Realnost je vsekakor, da posvojitve v istospolne pare bodo nastopile verjetno v kratkem času.

Glede na sprejeto odločbo se zdi, kot da imajo odrasli pravico do posvojitve otrok. Vedno je tako nekako veljalo, da ima več pravic tisti, ki je šibkejši, tukaj pa ni tako. Otrok na ta način tržno blago. Kaj menite o tem?

Vsekakor otroci na ta način postajajo tržno blago. Misel same ustave naj bi bil, da bi varovala šibkejše in smisel ustavnega sodišča, da ustavo interpretira tako, da varuje šibkejšega. V tem primeru so ustavni sodniki oziroma večina na ustavnem sodišču zlorabili svojo vlogo, zlorabili svojo funkcijo in poteptali tako neko tradicijo, tako temelj družbe, na katerem stoji, se pravi na družino in še posebej pa otroke, ki so v tem procesu pravzaprav najšibkejši.

Kaj pa pomeni recimo takšna odločitev za sam šolski sistem za programe v šolstvu? Kaj kažejo izkušnje iz drugih držav, kjer so že sprejeli podobno zakonodajo?

Poglejte, zdaj je družina v družinskem zakoniku definirana na osnovi zakonske zveze moža in žene. Potem se otroci v šoli učijo o taki družini. Če je družina karkoli oziroma je skupnost oseb poljubnega spola, potem lahko v naslednjem koraku ugotovimo, da je diskriminacija tudi število ljudi v zakonski zvezi.
Zakaj bi recimo dva moška sklenila zakonsko zvezo trije pa ne, ali pa štirje pa ne ali pa dva moška in ena ženska, zakaj pa to ne bi šlo?
Torej pridemo tukaj na zelo spolzek teren, hkrati pa šola seveda mora slediti temu, kar zakon določa, če zakon pravi, da je družina pač, karkoli že, pravi, da je potem tudi šola dolžna učiti otroke o tem, da je družina karkoli. Tukaj je treba še posebej poudariti, da to pomeni popoln vdor LGBTIQ ideologije v šole. Kar pa ne pomeni, da se otroke uči zgolj to, da lahko družina obstaja tudi v obliki dveh moških in otrok. Pridemo celo tako daleč, da aktivisti te ideologije v šolah otroke učijo tudi naj eksperimentirajo s svojim spolom, naj eksperimentirajo svojo spolno usmerjenostjo in tako dalje. To so pa lahko zelo hude posledice. V Veliki Britaniji ZDA imamo zdaj že neko praktično epidemijo mladih, ki  mislijo, da se ne počutijo v svojem spolu. Potem sledijo operacije, ki jih velika velika večina, govorimo preko 90 odstotkov, potem seveda po nekaj letih obžaluje. So pa seveda to operacije, ki so trajne, ki potem sterilizirajo človeka oziroma ga dobesedno pohabijo.
Če govorimo recimo o odstranitvi zdravih spolnih organov in dojk, ima ta zadeva zelo hude indikacije. Še precej nas bo bolela glava, ko bomo v praksi spoznali, kar spoznavajo nekateri narodi na zahodu že nekaj let.

To ni nekaj oddaljenega, ampak kot vemo, so učbeniki bili že pripravljeni, potem niso bili natiskani pod to vlado pa verjetno bodo prišli tudi v obtok v naš šolski sistem?

No to ni skrivnost, saj vlada je to zapisala v koalicijsko pogodbo in če se bodo koalicijske pogodbe držali, lahko to vsekakor pričakujemo šolskem sistemu, učbenike. Delavnice na to temo smo v šolskem sistemu že imeli. Do zdaj je bilo sicer potem nekoliko lažje, ker te delavnice niso imele osnove v zakonodaji, da so se lahko starši temu uspešneje upirali.
Še vedno je prav, da se starši upirajo in še vedno imajo določene vzvode, da se lahko upirajo. Bo pa to upiranje z odločitvijo ustavnega sodišča postalo nekoliko težje.

Ob sklepu še Peter Merše, kako gledate na napoved koalicije za otroke gre, da bo z vsemi silami branila otroke in družino očeta, matere in otrok?

No to je počela že do sedaj. Zato smo tudi v Sloveniji imeli dva uspešno izvedena referenduma, kjer so ljudje imeli možnost, da se izrazijo. S tem so vsaj za recimo 10 let zamaknili to dogajanje, kar ni nepomemben uspeh.
Seveda pa boj ni končan. Zdaj se šele zares začenja. Torej nekako se iz defenzive, kjer smo prej branili temelje naše družbe,  selimo v ofenzivo, kjer bo očitno Koalicija za otroke gre nekako v drugačnem položaju. Pa vendarle morda to pomeni tudi nek nov zagon, kajti marsikoga je ta odločitev presenetila in bo resno razmislil, kako lahko morda prispeva v tem boju.