Radio Ognjišče
Slavi KoširSlavi Košir
Andrej NovljanAndrej Novljan
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Laris Gaiser (foto: Rok Mihevc)
Laris Gaiser | (foto: Rok Mihevc)

Pot za nov svetovni red

Komentar tedna Dr. Laris Gaiser

V tednu ko je znana revija Vogue izšla z glamuroznimi slikami ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in njegove žene, se je delegacija ameriških parlamentarcev z obiska v Kijevu vrnila z nujnim sporočilom: ZDA morajo Ukrajini zagotoviti več orožja. Vendar je standardnemu sporočilu, na katerega smo se že vsi navadili, dodala, da je dodatno orožje potrebno zato, ker je Zelenski pripravljen skleniti dogovor z Rusi. Da bi res v vojni prišlo do trenutka premora, pa je potrebno, da Ukrajinci pridobijo nazaj vsaj del ozemlja, zlasti na jugu.

ZDA so pravkar napovedale nov sveženj orožja, s čimer so ameriški odhodki za oskrbo Ukrajincev dosegli 8,2 milijarde dolarjev. Po novem bo dostavljenih dodatnih 36 tisoč nabojev, več kot 500 brezpilotnih letal Phoenix za enkratno uporabo in štirje novi raketni sistemi Himars dolgega dosega. Himars je v zadnjem mesecu glavno orožje taktičnih uspehov: po navedbah kijevske vlade je ta sistem omogočil uničenje petdesetih ruskih skladišč orožja. Z globokim udarcem je bilo ustavljeno sovražnikovo napredovanje proti jugu, blizu Hersona, kjer so Ukrajinci ponovno zavzeli nekaj deset vasi. Trenutno ima Ukrajina 12 tovrstnih sistemov. V naslednjih dneh bo dobila dodatne štiri.

Kijev si jih želi veliko več, vsaj petdeset, da dokončno ustavi Ruse, oziroma sto, da jih prežene nazaj.

A če se bodo spopadi nadaljevali na ta način, je malo verjetno, da bi Washington zagotovil še dodatne. Razlogi za to so različni. V resnici bolj primanjkuje streliva kot pa samih sistemov Himars: proizvajalec proizvede 9000 nabojev na leto in ob trenutnem ritmu vojne, bi strelivo pošlo v dveh mesecih. Hkrati pa Bidnova administracija noče dati vtisa, da prestopa tanko mejo med obrambo Ukrajine in napadom na Rusijo oz. ne želi, da bi se Rusija počutila ogroženo v svojih trdnjavah Krima in Donbasa. Previdna drža ameriške vlade je usmerjena v spremembo Putinovih izračunov in ne v ruski poraz na terenu. Zato je Biden zahteval strog nadzor nad tem, kako se sistemi Himars uporabljajo v boju in verjetno prav zato stavi tudi na protiofenzivo v Hersonu, da bi Zelenskemu zagotovil uspeh, ki bi ga rešil pred kritikami javnosti.

Res da še ni na obzorju, a velesile s taktičnimi potezami pripravljajo pot za nov svetovni red.

Zaenkrat pa se dogaja ravno nasprotno: Moskva je končno pojasnila svoje cilje in s tem zagotovila, da manjši ukrajinski uspeh Rusije ne bo prisilil k dogovoru. Po besedah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova sta glavna cilja Kremlja trenutno priključitev celotnega juga, ki bi dolgoročno Ukrajini odvzel status morske države, in sprememba režima v Kijevu. Stavek republikanca Mika Waltza ob vrnitvi iz Ukrajine zelo dobro opiše trenutno stanje: "Zelensky se počuti, kot da počasi izgublja, kot da mu Bidnova administracija pravzaprav pomaga igrati za neodločen rezultat."

Glavni cilj ZDA v ukrajinskem konfliktu je obdržati enotnost severnoatlanskega sveta, se izogniti veliki ekonomski krizi evropskega sistema, ki je še vedno – tudi za ZDA – najpomembnejši trg na svetu, in Kitajski dati jasno sporočilo o svoji pripravljenosti, če bi Peking v prihodnosti razmišljal o vojaških avanturah v Tihem oceanu.

Previdna drža ameriške vlade je usmerjena v spremembo Putinovih izračunov in ne v ruski poraz na terenu.

Prav v kontekstu zadnje točke moramo razumeti tudi pomen Foruma Svobodnih Narodov Rusije, ki je potekal v Pragi med 22. in 24. julijem.

Sodelovali so številni aktivisti ruskih regionalnih gibanj, pa tudi različni politiki - kot je nekdanji ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin - in evropski analitiki. "Cilj naše akcije je podpreti hitro in nenasilno osvoboditev in dekolonizacijo domorodnega prebivalstva v regijah, ki jih trenutno zaseda imperialna Moskva," je sporočil tiskovni urad organizatorjev, "za zagotovitev dolgoročnega miru v Evropi, zgraditi nov sistem kolektivne varnosti in se izogniti jedrski vojni. "

Narodi Rusije - Dagestanci, Tatari, Baškirci, Sibirci, Burjati, Ingrijci in mnogi drugi z več kot 20 ozemelj - so na mednarodnem eventu uradno prvič koordinirano začeli zahtevati pravico do samoodločbe in prehod, po besedah njihovih predstavnikov iz "avtoritarne imperialne države" v niz "svobodnih, neodvisnih in demokratičnih narodov. "

Zahodne države, ki podpirajo in gostijo razpravo o morebitnem razpadu Rusije, v resnici posredno pošiljajo sporočilo, grožnjo Kitajski. Sporočilo o pripravljenosti oslabitve nasprotnika od znotraj.

Posledice tovrstnih pobud ne smejo biti precenjene: dokument, podpisan ob koncu srečanj, vsebuje veliko izjav o nameri, katerih uresničitev zagotovo ni blizu. Toda primer Foruma jasno zajame trenutno konvergenco interesov med ruskimi regionalizmi, vzhodnoevropskimi državnimi interesi in dober del ameriške administracije, ki na vojno v Ukrajini gleda kot na prelomnico za preoblikovanje odnosov z Rusijo in v bodočem s Kitajsko.

Res da še ni na obzorju, a velesile s taktičnimi potezami pripravljajo pot za nov svetovni red.

Komentar tedna
Sogovorniki na srečanju v dvorani pravoslavnega pastoralnega centra (photo: Marjana Debevec) Sogovorniki na srečanju v dvorani pravoslavnega pastoralnega centra (photo: Marjana Debevec)

Zakaj se prepirate? Saj ste vsi moji!

Smo v tednu molitvene osmine za edinost med kristjani. Sinoči je bil v dvorani pravoslavnega pastoralnega centra v Ljubljani pogovor ob 1700 letnici Nicejskega koncila s krajšim predavanjem prof. ...

Bolnišnični duhovniki na njihovem letnem srečanju na Dobrovi (photo: Anže Cunk) Bolnišnični duhovniki na njihovem letnem srečanju na Dobrovi (photo: Anže Cunk)

Bolniški duhovniki si želijo še več sodelavcev

Bolnišnični duhovniki so na svojem letnem srečanju izrazili željo, da bi se nekateri duhovniki ali redovnice temeljiteje usposobili za pastoralo bolnikov in zdravstvenih delavcev. Sorodnike ...

Nadškof Valencie in predsednik venezuelske škofovske konference monsinjor Jesús Andoni González de Zárate Salas (photo: Venezuelska škofovska konferenca) Nadškof Valencie in predsednik venezuelske škofovske konference monsinjor Jesús Andoni González de Zárate Salas (photo: Venezuelska škofovska konferenca)

Vse noči stojijo pred vrati zaporov

V izjemno težkih razmerah, ko Venezuala poskuša najti ravnovesje in stabilnost, je predsednik škofovske konference države nadškof Valencie monsignor Jesús Andoni González de Zárate Salas povedal, ...

Ameriški predsednik Donald Trump (photo: posnetek zaslona) Ameriški predsednik Donald Trump (photo: posnetek zaslona)

Kaj prinašajo geopolitične spremembe?

Spremenjene geopolitične razmere, novo pozicioniranje Združenih držav Amerike in njene napovedi o zavzetju Grenlandije predstavljajo izziv zlasti za Evropsko unijo. Ta je podprla Dansko, vseeno pa ...

Marjan Bečan (photo: Matjaž Merljak) Marjan Bečan (photo: Matjaž Merljak)

Biseromašnik Marjan Bečan

Marjan Bečan je duhovnik že 60 let. Obiskoval je slovensko bogoslovno semenišče v izseljenstvu v Argentini, ki je v 20 letih obstoja slovenski skupnosti dalo 52 duhovnikov. Dvanajst let je bil ...

O avtorju

Avdio player - naslovnica