Blaž LesnikBlaž Lesnik
Jakob ČukJakob Čuk
Andrej ŠinkoAndrej Šinko
Laris Gaiser (foto: Rok Mihevc)
Laris Gaiser | (foto: Rok Mihevc)

Pot za nov svetovni red

Komentar tedna | 29.07.2022, 14:30 Dr. Laris Gaiser

V tednu ko je znana revija Vogue izšla z glamuroznimi slikami ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega in njegove žene, se je delegacija ameriških parlamentarcev z obiska v Kijevu vrnila z nujnim sporočilom: ZDA morajo Ukrajini zagotoviti več orožja. Vendar je standardnemu sporočilu, na katerega smo se že vsi navadili, dodala, da je dodatno orožje potrebno zato, ker je Zelenski pripravljen skleniti dogovor z Rusi. Da bi res v vojni prišlo do trenutka premora, pa je potrebno, da Ukrajinci pridobijo nazaj vsaj del ozemlja, zlasti na jugu.

ZDA so pravkar napovedale nov sveženj orožja, s čimer so ameriški odhodki za oskrbo Ukrajincev dosegli 8,2 milijarde dolarjev. Po novem bo dostavljenih dodatnih 36 tisoč nabojev, več kot 500 brezpilotnih letal Phoenix za enkratno uporabo in štirje novi raketni sistemi Himars dolgega dosega. Himars je v zadnjem mesecu glavno orožje taktičnih uspehov: po navedbah kijevske vlade je ta sistem omogočil uničenje petdesetih ruskih skladišč orožja. Z globokim udarcem je bilo ustavljeno sovražnikovo napredovanje proti jugu, blizu Hersona, kjer so Ukrajinci ponovno zavzeli nekaj deset vasi. Trenutno ima Ukrajina 12 tovrstnih sistemov. V naslednjih dneh bo dobila dodatne štiri.

Kijev si jih želi veliko več, vsaj petdeset, da dokončno ustavi Ruse, oziroma sto, da jih prežene nazaj.

A če se bodo spopadi nadaljevali na ta način, je malo verjetno, da bi Washington zagotovil še dodatne. Razlogi za to so različni. V resnici bolj primanjkuje streliva kot pa samih sistemov Himars: proizvajalec proizvede 9000 nabojev na leto in ob trenutnem ritmu vojne, bi strelivo pošlo v dveh mesecih. Hkrati pa Bidnova administracija noče dati vtisa, da prestopa tanko mejo med obrambo Ukrajine in napadom na Rusijo oz. ne želi, da bi se Rusija počutila ogroženo v svojih trdnjavah Krima in Donbasa. Previdna drža ameriške vlade je usmerjena v spremembo Putinovih izračunov in ne v ruski poraz na terenu. Zato je Biden zahteval strog nadzor nad tem, kako se sistemi Himars uporabljajo v boju in verjetno prav zato stavi tudi na protiofenzivo v Hersonu, da bi Zelenskemu zagotovil uspeh, ki bi ga rešil pred kritikami javnosti.

Res da še ni na obzorju, a velesile s taktičnimi potezami pripravljajo pot za nov svetovni red.

Zaenkrat pa se dogaja ravno nasprotno: Moskva je končno pojasnila svoje cilje in s tem zagotovila, da manjši ukrajinski uspeh Rusije ne bo prisilil k dogovoru. Po besedah ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova sta glavna cilja Kremlja trenutno priključitev celotnega juga, ki bi dolgoročno Ukrajini odvzel status morske države, in sprememba režima v Kijevu. Stavek republikanca Mika Waltza ob vrnitvi iz Ukrajine zelo dobro opiše trenutno stanje: "Zelensky se počuti, kot da počasi izgublja, kot da mu Bidnova administracija pravzaprav pomaga igrati za neodločen rezultat."

Glavni cilj ZDA v ukrajinskem konfliktu je obdržati enotnost severnoatlanskega sveta, se izogniti veliki ekonomski krizi evropskega sistema, ki je še vedno – tudi za ZDA – najpomembnejši trg na svetu, in Kitajski dati jasno sporočilo o svoji pripravljenosti, če bi Peking v prihodnosti razmišljal o vojaških avanturah v Tihem oceanu.

Previdna drža ameriške vlade je usmerjena v spremembo Putinovih izračunov in ne v ruski poraz na terenu.

Prav v kontekstu zadnje točke moramo razumeti tudi pomen Foruma Svobodnih Narodov Rusije, ki je potekal v Pragi med 22. in 24. julijem.

Sodelovali so številni aktivisti ruskih regionalnih gibanj, pa tudi različni politiki - kot je nekdanji ukrajinski zunanji minister Pavlo Klimkin - in evropski analitiki. "Cilj naše akcije je podpreti hitro in nenasilno osvoboditev in dekolonizacijo domorodnega prebivalstva v regijah, ki jih trenutno zaseda imperialna Moskva," je sporočil tiskovni urad organizatorjev, "za zagotovitev dolgoročnega miru v Evropi, zgraditi nov sistem kolektivne varnosti in se izogniti jedrski vojni. "

Narodi Rusije - Dagestanci, Tatari, Baškirci, Sibirci, Burjati, Ingrijci in mnogi drugi z več kot 20 ozemelj - so na mednarodnem eventu uradno prvič koordinirano začeli zahtevati pravico do samoodločbe in prehod, po besedah njihovih predstavnikov iz "avtoritarne imperialne države" v niz "svobodnih, neodvisnih in demokratičnih narodov. "

Zahodne države, ki podpirajo in gostijo razpravo o morebitnem razpadu Rusije, v resnici posredno pošiljajo sporočilo, grožnjo Kitajski. Sporočilo o pripravljenosti oslabitve nasprotnika od znotraj.

Posledice tovrstnih pobud ne smejo biti precenjene: dokument, podpisan ob koncu srečanj, vsebuje veliko izjav o nameri, katerih uresničitev zagotovo ni blizu. Toda primer Foruma jasno zajame trenutno konvergenco interesov med ruskimi regionalizmi, vzhodnoevropskimi državnimi interesi in dober del ameriške administracije, ki na vojno v Ukrajini gleda kot na prelomnico za preoblikovanje odnosov z Rusijo in v bodočem s Kitajsko.

Res da še ni na obzorju, a velesile s taktičnimi potezami pripravljajo pot za nov svetovni red.

Komentar tedna
Mirko Cuderman (photo: STA) Mirko Cuderman (photo: STA)

Umrl je duhovnik in glasbeni oče Slovenskega okteta

K svojemu Stvarniku je odšel glasbeni oče in častni član Slovenskega okteta, dr. Mirko Cuderman, so sporočili iz Slovenskega okteta. V svoji dolgoletni glasbeni karieri je postavljal visoka ...

Bolnišnica Gemelli (photo: Vatican Media) Bolnišnica Gemelli (photo: Vatican Media)

Papež doživel novo dihalno stisko

Papež Frančišek je doživel novo dihalno stisko. Nemudoma so ga oskrbeli s kisikom, na kar se je dobro odzval, je v izjavi za javnost zapisal Tiskovni urad Svetega sedeža.

Ameriški predsednik Donald Trump (photo: posnetek zaslona) Ameriški predsednik Donald Trump (photo: posnetek zaslona)

Z Donaldom Trumpom je prišla napovedana nevihta

Z Donaldom Trumpom je prišla napovedana nevihta. Verjetno pa nismo pričakovali, da bo tako obsežna in da se bo tako zgrnila tudi nad Ukrajino. Tako je v oddaji Spoznanje več, predsodek manj, o ...

Arhitekt in docent na mariborski univerzi Nande Korpnik, nekdanja poslanka Majda Potrata, nekdanja generalna sekretarka vlade Nevenka Črešnar-Pergar ter filozof, teolog in psihoanalitik dr. Tomaž Erzar (photo: STA, osebni arhiv, ARO) Arhitekt in docent na mariborski univerzi Nande Korpnik, nekdanja poslanka Majda Potrata, nekdanja generalna sekretarka vlade Nevenka Črešnar-Pergar ter filozof, teolog in psihoanalitik dr. Tomaž Erzar (photo: STA, osebni arhiv, ARO)

Politične delitve, kako naprej?

V tokratni oddaji "Pogovor o" smo se osredotočili na politične delitve v Sloveniji, ki so globoko zakoreninjene. Ob pogledu na preteklost namreč ugotavljamo, da trenutne politične razlike niso ...

O avtorju