| (foto: Samo Kham)
Ko je na vrhu zaplapolala slovenska zastava
Oddaje Blaž Lesnik
Ob dnevu državnosti je bila gostja Doživetij narave zgodovinarka in dolgoletna voditeljica oddaj Gore in ljudje na televiziji Slovenija Marjeta Keršič Svetel. V pogovoru smo se dotaknili nekaterih zgodovinskih mejnikov pomembnega dela naše kulturne in narodne identitete, obenem pa na planinstvo pogledali v duhu današnjega časa s kritičnimi očali. Kako danes razumemo planinske simbole, ki so tudi del državnih?
Podobe zasneženega Triglava in trobojnice, ki vihra na vrhu, so se za vedno vtisnile v slovensko zgodovino in trenutkov ob osamosvojitvi. »Nastopila je takšna evforija, ki je ni mogoče niti opisati in najbrž nikoli več doživeti v življenju. Mislili smo, da nam bo počilo srce. Videti tisto zastavo na vrhu Triglava na slovesnosti osamosvojitve Slovenije pred 31. leti. Ko so Janez Brojan in njegovi prijatelji razvili zastavo na vrhu Triglava, ki sploh še ni imela grba... A vsi smo vedeli, kaj pomeni«, je povedala gostja Marjeta Keršič Svetel. V pogovoru je kritično pogledala tudi na današnji duh množičnega planinstva in ideje, da bi »moral« vsak Slovenec na Triglav. »Zakaj smo tako nagnjeni k temu, da sami sebe teptamo? Zakaj se nimamo bolj radi? Sebe in svojih simbolov? Zakaj ne čutimo več vrednot in zakaj ne rečemo: to pa je tako pomembno zame, da ne dovolim teptanja!«
Spomini na otroška leta v naravi
Svoje otroštvu v planinskem svetu je gostja opisala kot neskončno srečo. »Oba moja starša sta zelo rada hodila v hribe, tudi na splošno v naravo. Moja mama je študirala etnologijo in umetnostno zgodovino, poleg tega, da je bila tudi igralka, oče je bil doma s kmetije. Oba sta želela, da njun otrok ne bi gora doživljal samo ob nedeljah, ampak da bi gorski svet spoznal tudi skozi oči domačinov: pastirji na Gojški planini, glavni lovec v Kamniški Bistrici, ki me je učil, kako se zasleduje gamse, ljudje v Vratih, domačini v Mojstrani... To je bila neverjetna sreča mojega otroštva. Za otroka je to izjemno dragocena šola življenja.«
Kako diši nevihta? Spoznanje o dveh vrstah znanja
Šola je bila zanjo strahoten šok. »Zaprli so me v šolo, kje smo se učili, kaj je drevo in da ima drevo liste. Mislila sem, da so me zaprli v nek zavod za čudne. Bilo je tako hudo, da so me na začetku šole odpeljali v bolnico. Ta izkušnja mi je za vedno dala vedeti, da obstajata dve vrsti znanja: eno je znanost, raziskave, surova dejstva, statistika, številke... Drugo pa je izkustveno znanje, ki se ga ne moreš naučiti iz knjig. Naučiš se ga lahko samo, če imaš dobre učitelje in veliko izkušenj. Kako nevihta diši? Kaj pomeni, če murni prenehajo peti na travniku? Kako najti vodo? Kje ni dobro hoditi?
Zanimiv spomin, ki ni docela pojasnjen
Marjeta Keršič Svetel je s poslušalci delila tudi spomin na jesen pred osamosvojitvijo (septembra leta 1990). »Bila sem priča, kako je nekdo navsezogdaj zjutraj prinesel na vrh Triglava zelo veliko snežno belo zastavo z ogromnim zelenim lipovim listom. Ta zastava je visela na vrhu Triglava kar nekaj ur, videli smo jo s Kredarice, tudi s Planike... Ne vem, kdo jo je prinesel in kdo jo je odstranil, a bil je to prvi poskus hrepenenja, da bi sporočili: Triglav naj postane simbol države.«
V oddaji smo se spomnili tudi lanskoletne akcije "Z morja na Triglav" ob 30-letnici osamosvojitve, ko smo radijci v prvi etapi prikolesarili iz Kopra do doline Krma in se nato v istem dnevu vzpeli proti Triglavu.
