Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Andrej JermanAndrej Jerman
Petra StoparPetra Stopar

Črni obeti

Komentar tedna | 15.07.2022, 14:30 Dr. Jernej Letnar Černič

Letošnje poletje v javnem prostoru mineva v dobri stari tradiciji medsebojnega izključevanja, nestrpnosti in sovraštva. Nič neobičajnega in izjemno usodnega za slovensko družbo, bodo pripomnili nekateri. A drži nasprotno.

Desetletja in leta brez priprav na izzive, ki so že med nami, in prihajajo jeseni in pozimi bo imela hude in dolgoročne posledice za slovensko družbo. Epidemija covida 19 je neposredno razgalila, kako drastične so lahko posledice neodpornosti v slovenski družbi. Slovenija je še vedno med tistimi državami, ki so v času epidemije kovida 19 utrpele najvišjo število smrti na prebivalca s kovidom 19.

Po drugi strani se po različnih kazalnikih v slovenski družbi relativno dobro živi, morda povprečno bolje kot kadarkoli v zgodovini slovenske države. Na lestvici Združenih narodov indeksa človekovega razvoja slovenska država še nikoli ni bila tako visoko kot doslej. Enake začetne zmožnosti posameznika so v slovenski družbi relativno dobro zagotovljene. Država vsakomur zagotavlja dostop vsaj do osnovnih življenjskih potrebščin. Slovenska država sodi med tiste evropske in še nekatere izvenevropske države, ki posamezniku omogočajo osnovne začetne zmožnosti, da se samouresniči. Po drugi strani slovenska država še vedno stopica za območjem blaginje le nekaj ur vožnje severozahodno stran od nas, ki obsega območje zahodne Avstrije, Švice in Bavarske.

Do držav z najbolj kakovostnim življenjem nas ločijo predvsem večja vladavina prava, odsotnost neformalnih omrežij, ugrabljena država, poštena sodišča in uveljanje prepovedi konflikta interesov.

Kazalniki pričajo, da bo podobna kakovost življenja še nekaj let, če že ne desetletij nedosegljiva. Do držav z najbolj kakovostnim življenjem nas ločijo predvsem večja vladavina prava, odsotnost neformalnih omrežij, ugrabljena država, poštena sodišča in uveljanje prepovedi konflikta interesov. Zadnji so namreč kazalniki, ki pojasnjujejo, zakaj so nekatere države bolj razvite od drugih ob primerljivem dostopu do naravnih virov in primerljivi delavnosti njenih ljudi.

Slovenska družba se bo že v naslednjih mesecih srečala s številnimi izzivi tako notranje in zunanje narave. Podnebne spremembe povzročajo iz leto v leto več težav v slovenskem kmetijstvu in okolju. Država nanje kljub retoričnim obljubljam o prehodu v zeleno gospodarstvo odgovora nima. Agresija Ruske federacije bo kot kaže v Evropi za nekaj časa zaustavila, ne pospešila zeleni prehod, saj fosilna goriva ostajajo. Hkrati slovenska država retorično obsoja agresijo, vendar še vedno črpa energente z ruskega trga. Po drugi strani obeti ne kažejo prav nič dobrega za vladavino prava v institucijah slovenske pravne in demokratične države. Vse kaže, da bomo v naslednjih mesecih priča dokončni uzurpacije državne oblasti s strani neformalnih struktur globoke države. Vladavina prava že tako ali tako že celo desetletje obstaja skoraj le na papirju.

Vse kaže, da bomo v naslednjih mesecih priča dokončni uzurpacije državne oblasti s strani neformalnih struktur globoke države. Vladavina prava že tako ali tako že celo desetletje obstaja skoraj le na papirju.

Kaj torej čaka slovensko družbo v naslednjih mesecih in letih? Verjetno je utopično pričakovati, da se bo slovenska država v naslednjem desetletju zmogla uvrstiti med prvih dvajset držav po kakovosti življenja. Vse je odvisno od predanosti izboljšanju vladavine prava. Na koncu koncev bo že uspeh, če slovenska država in z njo družba ne bo še bolj zdrsnila še bližje avtokratskim državam v soseščini.

Komentar tedna
Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media) Pokojni zaslužni papež Benedikt XVI. (photo: Vatican Media)

Nič več v treh krstah

Vatikan je predstavil prenovljen bogoslužni obrednik za papežev pogreb. Nastal je na Frančiškovo pobudo, ki želi, da obred papeževega pogreba bolje odraža položaj voditelja Katoliške cerkve kot ...

Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc) Robert Friškovec (photo: Rok Mihevc)

Sočutje ni pasivnost

Med 17. in 23. novembrom se po vsem svetu vsako leto v okviru Katoliške cerkve in drugih krščanskih cerkva ter skupnosti obhaja teden zaporov. Namen tedna zaporov je, da bi se kristjani zavedali ...

O avtorju