Blaž Lesnik
Boštjan Smole
Alen Salihović
Dr. Igor Bahovec (foto: Izidor Šček)
Dr. Igor Bahovec | (foto: Izidor Šček)

Dr. Igor Bahovec:»Kako brati preteklost, da bomo dobro živeli sedanjost in prihodnost«

05.04.2022, 10:18 Jure Sešek

»Mislim, da je ključno vprašanje kako pravilno brati preteklost, da bomo dobro živeli sedanjost in prihodnost. Z drugimi besedami: Kakšen je odrešen pogled na preteklost in kaj lahko storimo, da se takemu pogledu približamo,« je v prvem misijonskem nagovoru tretjega dne radijskega misijona razmišljal dr. Igor Bahovec.

Opozoril nas je na štiri točke, ki nam lahko pomagajo pri iskanju omenjenega odrešenega pogleda: tradicija, spomin, Cerkev in zgodovina ter kultura in zgodovina.

Tradicija

Tradicija, izročilo je to, kar nam je izročeno in kar smo prejeli. Vsak človek prejme neko dediščino. V njej je dobro in slabo. »A ključno se mi zdi to, kako tradicija vpliva na življenje. Lahko rečemo, da sta »dve« tradiciji. Je tradicija, ki daje novo življenje in je tradicija, ki omrtvi. Drugi rečemo tudi tradicionalizem, kajti ohranjati želi oblike in preprečuje ustvarjalnost. Prva pa je vir navdiha in modrosti, omogoča, da ustvarjamo novo tako, da upoštevamo preteklost,« je razmišljal naš dopoldanski misijonar.

Spomin

»Spomin je nekaj kar je za človeka in za Cerkev bistveno. Spomin Cerkve, spomin naroda, spomin družin in skupin, v katerih smo živeli. Osebni spomin. Spomin nas zaznamuje, vprašanje pa je, kakšen je naš odnos do spomina, ki je povezovalna in integracijska sila. Kakor razum pogublja, če je prepuščen svojim lastnim močem, tako spomin postaja življenjsko jedro družine in naroda.« Morda se sprašujete kako gojiti pravi spomin in se varovati napačnega spomina? Pravi spomin daje upanje in pogum, hkrati pa človeka dela ponižnega, dobrohotnega. Če smo prejeli dar odpuščanja, stopimo na pot odpuščanja drugim.

Cerkev in zgodovina

Spomin na nekaj iz preteklosti nas lahko greni, nam ne pusti svobodno dihati. Rane iz preteklosti lahko zelo bolijo.« A kako na rane gledati odrešeno? Najprej ne smemo pozabiti: niso samo drugi ranili nas. Tudi mi in Cerkev smo krivice prizadeli drugim. Zato je še kako nujno, da sprejmemo držo ponižnosti. Imeti moramo pogum, da stopimo v proces očiščenja spomina. Razumeti moramo, da sta odpuščanje in sprava dar in ne zasluženje.

Cerkev in kultura

Po razmišljanju o Cerkvi in zgodovini, pa tudi o kulturi in zgodovini, je dr. Bahovec takole sklenil svoj nagovor: »Ključni vir za prenovo Cerkve ni zunaj, je v srčiki Cerkve kot skupnosti verujočih, v ljudeh, ki resnično živijo vero, upanje in ljubezen oziroma hrepenijo po tem in kljub padcem rastejo. Tako vero lahko najdemo pri nekaterih preprostih ljudeh in pri nekaterih izobraženih, pri nekaterih starih in nekaterih mladih.

Prisluhnimo jim, zlasti ko prihaja do dopolnjevanja: ko se v eno poveže prispevek starim in mladih, moških in žensk, duhovnikov in laikov, samskih in poročenih. Če bomo to storili, bo pogled na preteklost dober vir za prihodnost.

 

Ste že naročeni na misijonski podkast?

Poslušaj na Apple PodcastPoslušaj na Apple Podcast

Misijonski podkast vam je tudi letos na voljo v vseh pomembnejših podkast imenikih. Lahko ga najdete in se nanj naročite v Google Podkastih, na Apple Podcasts, na Spotify, na CastBox, ListenNotes in ostalih. Nekaj dobrodošlih navodil, kako lahko začnete s poslušanjem podkastov, najdete v tem članku.

V video obliki lahko letošnji misijon spremljate prek našega Youtube kanala, pa seveda v novicah z dodanimi posnetki na naši spletni strani in FB profilu. Vsi misijonski članki pa so vam na voljo na tej povezavi.

Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec) Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec)

Družino bomo branili do konca

Kljub dežju se jev torek popoldne na shodu za zaščito družine pred državnim zborom zbralo skoraj 10.000 ljudi. V besedah upanja in hkrati odločenosti so sporočali, da ne bodo dopustili poseganja v ...

Družina (photo: pexels) Družina (photo: pexels)

"Mama je aspirin, ata pa apaurin"

Po dveh mesecih smo v oddaji Za življenje gostili specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki pravi, da je čas, ki prihaja, zanj najlepši v letu. Ne samo zaradi pestrosti barv, tudi zato, ker stvari, ...