Marija | (foto: Cathopic)
Jezusova učenka in prva nosilka oznanila
Cerkev na Slovenskem Rok Mihevc
Pred nami je močna podoba, Mati Marija, ki jo vsak doživlja na drugačen način. Njeno življenje namreč ni bilo samo v sijaju s krono, ampak so bili tudi težki trenutki, ki so lahko pomembno vzgojno gradivo za starše. Tako sta v oddaji »Za življenje« razmišljala moralni teolog dr. Roman Globokar in voditeljica Mateja Feltrin Novljan.
Jezusova učenka in prva nosilka oznanila
Zanimiv vidik za starše je po Globokarjevih besedah, da je Marija tudi Jezusova učenka, da se je pustila nekaj naučiti, »da ve, kje je njeno mesto, da vse, da je otrok tisti, ki jo bo tudi prerasel in da potem postane njegova učenka in tudi prva evangelizatorka, nosilka Jezusovega oznanila. Je hkrati zgled te brezmejne vere in zaupanja v Boga, sploh v nerazumnih in težkih trenutkih. Ta njen »zgodi se«, ki ni naivni, ampak je ob vseh vprašanjih, ki jih je imela in nerazumevanju, povsem odprla svoje življenje Bogu in sprejela nekaj, kar je nerazumljivo. Tudi nam je, čeprav imamo razodetje in 2000-letno vero Cerkve, ki vztraja pri tem."
Drugod nimajo tradicije majniške pobožnosti
Maj je Marijin praznik, tu so šmarnice. Zdi se, da je slovenski narod res posvečen Mariji in to dejansko živimo. To posebno slovensko ljubezen je Roman Globokar doživel še posebej v času svojega študija v Rimu, ko je videl, da drugje nimajo te tradicije. »Videl sem, da ni bilo nobenih majniških pobožnosti, sploh ne šmarnic in branja, kar je v Sloveniji navada. Tudi pri Italijanih nisem opazil česa podobnega, čeprav gojijo pobožnost do Marije. Šele kasneje sem opazil, da je to slovenska posebnost. Anton Martin Slomšek je bil tisti, ki je to pri nas okrepil in razširil po Sloveniji, da se je ta pobožnost obdržala.«
Spomin na otroške dni majnika
Globokar se navdušen spominja tudi svojega otroštva, s kakšnim veseljem je hodil k šmarnicam in poslušal zgodbe svetnikov in druge. »Kako mi je bilo to nekaj lepega. Tudi doma, ko smo delali oltarček Mariji v podružnični cerkvici, kjer smo imeli vsako nedeljo pobožnost in smo molili rožni venec in litanije. Kako je bilo to nekaj pomembnega, nekaj, kar nam je dajalo eno posebno veselje. Marija je tista, ki nas je vesela, da pridemo, da se zbiramo okoli nje in da ji prinašamo cvetje, da se z njo skupaj veselimo.«
Duhovniki in bogoslovci s posebno ljubeznijo do Marije
Močna vez z Marijo se čuti tudi pri duhovnikih in bogoslovcih. Vsi so namreč tudi člani Marijine kongregacije, vanjo so sprejeti na praznik Marije Brezmadežne, 8. decembra. »Ta posvetitev je nekaj, kar je za vsakega duhovnika samoumevno, da smo posvečeni Mariji, tako si kot posameznik in celotna skupnost izročen v Marijino varstvo. Tudi sam vidim pri bogoslovcih, kako imajo posebno ljubezen do Marije. Gotovo je ta vidik tudi nekega občutka nežnosti, domačnosti, bližine, ki jo vsak človek potrebuje in jo duhovnik verjetno ob Mariji še najbolj doživlja.«
Slovenci radi romamo k Marijinim svetiščem
Tradicionalno v mesecu maju poromamo v kakšno Marijino svetišče. Tudi na tem področju smo v Sloveniji precej »močni«. »Skoraj nimamo drugih svetišč, kamor bi romali, predvsem romamo k Marijinim svetiščem. Skoraj vsa imajo shode v mesecu maju, tudi manjša. Velikokrat so popoldne raznorazni majniški shodi in ljudje se zelo radi zbirajo in radi poromajo ter obiščejo druge kraje v Sloveniji. To je lepa navada, da gredo župnije v druge konce naše lepe domovine in obiščejo kakšno Marijino svetišče in so skupaj. Tudi to je del verskega življenja, da smo skupaj, da se poveselimo, da nekaj pojemo in spijemo. Ni to samo en izlet, ampak, če je vse skupaj osmišljeno, da gradi našo skupnost, je tudi to del romanja.«
