Praznik našega planeta: Vlagajmo, toda ne brezglavo

Mladoskop | 22.04.2022, 14:13 Nataša Ličen

Dan zemlje obeležujemo dvaindvajsetega aprila. To je dan, ko se spomnimo vseh okoljskih problematik in tehtamo investicije, s katerimi želimo oplemenititi ali morda še dodatno osiromašiti naš planet. Hitra potrošnja ima visoko ceno. Toda, vedno več vemo in znamo, stvari se hitro spreminjajo. Govorimo o krožnem gospodarstvu, za njegovo vpeljevanje pa potrebujemo čas. Vsekakor smo odprli Pandorino skrinjico in nekatere stvari so ušle izpod nadzora.

Investicije so kot kovanec, imajo dve plati.

»Ko govorimo o okoljskih tematikah, je važno, kakšne so investicije in kolikšna bo v resnici njihova dobrobit za zdravje ljudi in okolja«, je v Mladoskopu dejal Tomaž Gorenc z Inštituta za zdravje in okolje: »V mislih moramo imeti dolgoročnost, zato je predhodno nujna strateškost teh investicij. Če tega ni, govorimo o brezglavem nakupovanju.

Praznik zemlje

»Temelj vsega vendarle mora biti nekakšen znanstveni uvid v nek problem ali izziv, da se slednje dobro opazuje in spremlja. Planetarna zmogljivost je omejena, temu primerno se moramo vesti, ta percepcija je ključna. Znanost je seveda treba tudi pravilno interpretirati in poslušati. V primeru okoljskih tem oz. kriz, je znanost zelo jasna, v svojih opopzorilih ali ugotovitvah konstantna ter vse bolj točna.«

Kako bomo spoznanja vnesli v našo globalno družbo? »Investirati je treba v tisto, kar prinaša dodatne danosti ljudem in okolju in prinaša dobra izhodišča za trajnostni razvoj. Definicija slednjega govori o izrabi naravnih virov na način, da obenem zadostimo našim potrebam in pri tem ne ogrozimo zdravega razvoja naših zanamcev.«

Kolikšen je v resnici naš ekološki odtis? Koliko planetov Zemlja potrebujemo za ohranitev našega načina življenja? Če si želimo sprememb na bolje, bo treba izstopiti iz cone udobja! Drugače ne bo šlo.

»Skozi zgodovino smo šli iz lokalnih, manjših skupnosti do globalne soodvisnosti. Ne znamo iti več nazaj. Radi potujemo, všeč nam je takšna ali drugačna hrana, kultura, ... To je dejstvo. Še vedno ima po vsebini velik pomen rek, čeprav ga včasih uporabljamo skoraj že klišejsko, kot nekakšno mantro: Misli globalno, deluj lokalno. Vse kar naredimo v svojem domačem okolju ima neko dolgoročno komponento.«

»Vsak posameznik dela kaj dobro in po drugi strani kaj narobe. Tudi z vrha navzdol lahko potegnemo podobno interpretacijo. Posameznik je pomemben, a ima omejene možnosti, ne sme pa biti to prikladen izgovor. Sodelovanje mora biti na obeh straneh, na ravni posameznika in na ravni družbe, kot sistema. V praksi pa morda izpostavim mobilčnost, ki je kot rak rana, kjer tudi posameznik lahko precej greši. Z vidika prispevka k ekološkemu odtisu je mobilnost zelo pomembna. Ta problem je treba reševati na sistemski ravni, mnogi niti nimajo druge možnosti kot le uporabo svojega avta. Torej, razmišljati je treba o možnih alternativah obstoječemu, kako bomo uredili sistem, ki bo omogočal trajnejše rešitve. Ne smemo se osredotočati samo na eno stran, posamezniku omogočimo, da se bo lahko odločal za trajnejše rešitve in se zavedal, kje je v matriki trajnostnega delovanja ali življenja.«

V ta namen so pri Inštuitutu za zdravje in okolje ustvarili kalkulator našega ekološkega odtisa, ki nas seznani s sliko, kako trajnostno v resnici živimo?
Kliknite in preverite.
In, kot dodaja naš sogovornik, vsak dan, ne samo 22. april, naj bo praznik zemlje.