Matjaž Merljak
Matej Kržišnik
Alen Salihović
Veseli smo, da si je premier in prvak SDS vzel čas za naše poslušalce (foto: Izidor Šček)
Veseli smo, da si je premier in prvak SDS vzel čas za naše poslušalce | (foto: Izidor Šček)

Premier Janez Janša: »V nedeljo glasujmo za Slovenijo!«

22.04.2022, 12:20 Mirjam Judež

Volilna nedelja je pred vrati, opolnoči nastopi volilni molk. V veselje in čast nam je, da smo v studiu v živo gostili predsednika SDS in predsednika vlade Janeza Janšo, ki je odgovarjal predvsem na vprašanja poslušalcev. Pokomentiral pa je tudi včerajšnje sooočenje na nacionalni televiziji, za katerega pravi, da smo z njim dosegli dno predvolilne kampanje. "Včeraj smo videli neposreden dokaz, da ko imamo enkrat na soočenju vsi enake pogoje, se to na vsak način skuša zrušiti." Z Janezom Janšo se je pogovarjala Tanja Dominko.

Veliko volitev je že za vami, kako bi ocenili tokratno medijsko krajino, soočenja, ki so za vami?

»Resno se s to kampanjo ukvarjamo zadnja dva tedna, prej je vlada delala s polno paro. Zadnji obisk v regiji smo imeli 1. aprila. Imamo težko, tragično situacijo v Ukrajini, včeraj sem se cel dan ukvarjal s tem. Kampanja je drugačna, ko si v opoziciji ali če si v vladi. Ko si v opoziciji, imaš več časa za soočenja, v vladi je treba kombinirati. Volivci pa vidijo samo tisto, kar poteka v sami kampanji.

Ena razlika glede na prejšnja leta je v tem, da je nervoza na t. i. tranzicijski levici tokrat izjemno velika iz dveh razlogov. Prvič, ne končujemo mandata, ki bi ga oddelala samo ena vlada. V prvi polovici mandata je bila leva vlada, v drugi polovici mandata pa mi. Ljudje lahko neposredno primerjajo, kaj je kdo naredil. Ker primerjava kaže precej žalostno sliko za levi pol slovenskega političnega spektra, se temu izogibajo kot hudič križa. Samo napadajo tisto, kar smo mi naredili, v nekem spodobnem političnem prostoru pa bi se to primerjalo. Na ta način bi se lažje izčistilo tisto, kaj ni bilo narejenega v tem mandatu in bi se lažje osredotočili na to, kako naprej. Zdaj pa se skuša to prevpiti z negativo in sejanjem strahu. Druga razlika je v tem, da se je prej kak drugačen glas slišal predvsem na Radiu Ognjišče, zdaj pa je tu nekaj drugih, predvsem manjših medijev, a s pomočjo družbenih omrežij neke stvari, tudi, ko gre za levi pol, vseeno pridejo na dan. Živčnost je neizmerna, potem se znajdejo v oddaji, za katero niso dobili vprašanj vnaprej (na kar so navajeni in se jim zdi samo po sebi umevno), ne vedo točno, kaj bodo vprašani, je panika velika, zapuščajo studio, žalijo voditelje, govorijo o svobodi medijev in novinarstva, hkrati pa skušajo voditi oddajo namesto novinarjev. Tega doslej ni bilo.«

Luka sprašuje, če bo ustanovitev pokrajin med prioritetami prihodnje vlade.

»Če bomo imeli dvotretjinsko večino, ki jo potrebujemo za krovni zakon, da. Pokrajine naj bi imeli od 2008 naprej. Imeli smo dogovor med parlamentarnimi strankami, da bomo to naredili, pri ključnem glasovanju je stranka SD umaknila svojo podporo, zakon ni bil sprejet in zdaj je minilo 14 let, ko tega ni bilo možno narediti.«

Braneta zanima, od kod premierju taka antipatija do Ljubljane in Ljubljančanov.

»Nimam antipatije do Ljubljane. Moti me le, da gre preveč stvari samo v Ljubljano. Da nekdo, ki se je rodil v Mariboru, Brkinih, Slovenskih Goricah, na Goričkem nima enakih izhodiščnih možnosti za uspeh v življenju kot nekdo, ki se je rodil v Murglah ali v centru mesta. Ne ko gre za izobrazbo, ne ko gre za stanovanje, službo, standard ljudi. Mi si ne želimo, da Ljubljana začne zaostajati zato, da jo bodo drugi deli Slovenije ujeli, mi si želimo, da se drugi deli Slovenije razvijajo vsaj pod enakimi pogoji, kot se razvija Ljubljana. Tako pa imate razmerje 1:2 med Ljubljano, centralno regijo in Prekmurjem zaradi usmerjanja skupnega državnega denarja v Ljubljano. Čeprav smo skušali v zadnjih dveh letih to precej spremeniti, Ljubljana z okolico generira več kot 110.000 delovnih mest več kot je delovno aktivnega prebivalstva, zato se ljudje s cele Slovenije vozijo na delo v Ljubljano. Zato čakamo zjutraj v kolonah, Ljubljana se duši v prometu. V Ljubljani petkrat na leto razkopljejo eno cesto, če je treba, za vsak vod posebej. Nekje v Lendavi ali v Ilirski Bistrici si tega ne morejo niti predstavljati. To je narobe pri nas. Ta vlada je prva, ki je v zadnjih 10 letih usmerila investicije povsod po Sloveniji.

To nekaterim ni prav, zato pozivajo Ljubljančane na volitve. Gledali smo slike gneče na Gospodarskem razstavišču, kjer je predčasno glasovanje za ljubljanske volilne okraje. Izjemna gneča je na predčasnih volitvah, prvič naj bi se zgodilo, da bo Ljubljana preglasovala preostali del Slovenije. Na podeželju, kjer je situacija slabša, so ljudje že malo obupali in se ne zavedajo, da njihov glas velja natančno toliko kot glas Teje Jarc ali kateregakoli Ljubljančana, ki jé z zlato žlico. Prav je, da grejo Ljubljančani na volitve, ni pa prav, da ostali del Slovenije zaostaja z volilno udeležbo, ker na koncu se to vedno prelije v sredstva, v vpliv, v moč, v to, da se sadovi žuljev širom po Sloveniji bolj uporabljajo v Ljubljani kot tam, kjer denar nastaja.«

Na drugi strani je v času tokratne volilne kampanje živčnost neizmerna, sploh, ko se znajdejo v oddaji, za katero niso dobili vprašanj vnaprej (na kar so navajeni in se jim zdi to samo po sebi umevno). Ko ne vedo točno, kaj bodo vprašani, je velika panika, zapuščajo studio, žalijo voditelje, govorijo o svobodi medijev in novinarstva, hkrati pa skušajo voditi oddajo namesto novinarjev. Tega doslej ni bilo.

Damjana zanima, če se vnema za pomoč Ukrajini na ravni Evropske unije krepi ali popušča.

»V Evropi obstaja več vrst držav, ne gre za zelo enotno politiko do Ukrajine. V besedah že, v dejanjih je pa tako, da manjši pomagamo, kolikor moremo, od večjih pomaga predvsem Poljska, velike evropske države pa ne pomagajo toliko, kot bi lahko. Slovenija skuša pomagati bolj (vsaj glede na naš delež v obrambnem proračunu NATA in glede na našo velikost). Skušamo reševati tudi politično zagato v Nemčiji s tem, da z njimi menjamo težko orožje in ga mi pošljemo Ukrajini. Slovenija je dala tudi pomoč v orožju Ukrajini ne glede na to, da nismo ravno, ko gre za težko orožje, vrhunsko opremljeni. Še vedno imamo v glavnem tisto, kar smo zaplenili Jugoslovanski armadi.

Ves čas levih vlad so se trudili uničiti slovensko vojsko in zdaj vidimo posledice tega. V zadnjih dveh letih je obrambno ministrstvo pod vodstvom Tonina naredilo ogromno za to, da nekako zapolnimo to vrzel. Se pa v dveh letih to ne da. Saj poznate ta dogajanja v Državnem zboru, nagajanje pri vsakem zakonu, sklicujejo se posvetovalni referendumi za zadeve, ki jih nujno potrebujemo. Npr. transportno letalo smo krvavo rabili, ko smo iskali zaščitno opremo v začetku epidemije. Moral sem klicati okoli po svetu kolege na Poljskem, Češkem, Madžarskem, da so nam zagotovili transport, ker sami tega nismo imeli. Slovenija ima bruto domači proizvod, čeprav nas je še enkrat manj, enak kot Hrvaška, enak kot Srbija, pa jih je štirikrat več, pa nekako oni imajo transportna, bojna letala, mi pa si tega ne smemo privoščiti. Tu gre za velikansko demagogijo, ki nas lahko drago stane, če se situacija v Ukrajini ne omeji oz. ne ustavi tam in na ta način zagotovi tudi našo varnost.«

Kako bomo končali zaplet z volilnimi listki v tujini?

»Upam, da bodo vsi, ki imajo slovensko državljanstvo in živijo v tujini, zaprosili za glasovnice, jih dobili in jih pravočasno oddali. Velja oddana glasovnica z žigom, ki je veljaven na dan volitev. Ni še nič prepozno. Je pa zamuda zaradi delnega nereda v državni volilni komisiji tukaj. Ta državna volilna komisija nima nič z vlado, je samostojna, avtonomna, mi zagotavljamo samo denar iz proračuna. Imenoval jo je že v prejšnjem mandatu Državni zbor. SDS ima v tej komisiji samo enega člana, čeprav smo daleč največja stranka in je to v nasprotju z duhom zakona. Upam, da se bo to uredilo. Slovenski državljani po svetu, naši rojaki so doslej imeli še pri vsakih volitvah težave, sploh tisti, ki živijo v čezmorskih državah. Kljub vsemu trudu jih ima zelo malo realno možnost in pravico ne samo do glasovanja, tudi do tega, da pravočasno dobijo glasovnico, da so realno obveščeni. Kot bi se nekdo bal teh glasov.«

Ta vlada je prva, ki je v zadnjih 10 letih usmerila investicije povsod po Sloveniji. To nekaterim ni prav, zato pozivajo Ljubljančane na volitve. Izjemna gneča je na predčasnih volitvah, prvič naj bi Ljubljana preglasovala preostali del Slovenije. Na podeželju, kjer je situacija slabša, so ljudje že malo obupali in se ne zavedajo, da njihov glas velja natančno toliko kot glas Teje Jarc ali kateregakoli Ljubljančana, ki jé z zlato žlico. Prav je, da grejo Ljubljančani na volitve, ni pa prav, da ostali del Slovenije zaostaja z volilno udeležbo.

Alenko skrbijo podatki vse večjega prihoda iz drugih držav v Slovenijo, s čimer se spreminja demografska slika Slovenije. Prihajajo manj kvalificirani delavci, odhaja visoko kvalificiran kader. Kako bo to vplivalo na razvoj gospodarstva?

»Strateški problem Slovenije, daleč največji in daleč najmanj obravnavan v teh predvolilnih soočenjih doslej (mislim, da samo na vašem soočenju je bilo to vprašanje postavljeno, sicer pa nikjer), je demografija. Rodi se manj otrok kot umre Slovenk in Slovencev. Od leta 1950 smo generacijo prepolovili. Takrat se je rodilo 35.000 otrok, zdaj pa 18.000 do 19.000 otrok. Tudi z uvozom delovne sile, kar se zdaj dogaja, ker podjetja iščejo delavce iz drugih okolij, se te vrzeli ne da zapolniti, pa tudi, če bi se dalo, ima to druge posledice. Slovenija po ustavi je država slovenskega naroda. Če ni več Slovencev, tudi Slovenije ni več. To je naš eksistenčni problem.

Smo prva vlada, ki se je začela s tem problemom ukvarjati sistemsko, ustanovljen je bil Urad za demografijo, ki bo usklajeval vse aktivnosti različnih resorjev zato, da se dvigne nataliteta v Sloveniji. Lahko navedem nekatere številke, ki kažejo, da v to situacijo nismo prišli slučajno. Od leta 2009 do 2019 je bilo za družine v Sloveniji, za dotacije, vse tisto, kar so izdatki za družinsko politiko, namenjeno 350 mio evrov. V tem istem času, ko so bile leve vlade na oblasti 9 od 10 let, se je namenilo samo za levičarske nevladne organizacije, ki danes delajo kampanjo za t. i. KUL, več kot 700 mio evrov. Torej več kot še enkrat več kot za celotno družinsko politiko, s tem da od teh nevladnih organizacij nimamo popolnoma nič, kot sejanja sovraštva, nestrpnosti do Cerkve, do drugače mislečih (ne bom niti navajal, kaj berejo na tistih kolesarijadnih sestankih). Za to je šlo 700 mio evrov vašega denarja! Če bi bilo to namenjeno družinam, materam, če bi s tem zapolnili tisti del pokojninske blagajne, ki bi jo namenili za to, da dobijo matere z otroki dodatno pokojninsko dobo, kar imajo že mnoge države, s tem denarjem bi lahko mlade oprostili plačila dohodnine, kar je naredila Madžarska. Pa zdaj to tudi nekatere druge stranke z leve predlagajo in je najboljši predlog, kar sem jih slišal, ampak kar naenkrat so utihnili, ko so ugotovili, da je to nazadnje naredila Madžarska. Danes bi bilo lahko iz tega naslova gotovo 2.000 ali 3.000 rojstev več. Otrok ni strošek, otrok je sreča za družino in starše, za družbo pa je to investicija. Otrok je nekdo, ki bo kasneje plačeval davke, omogočal pokojnine, prispeval k skupnemu dobremu. Lahko bo izumitelj, ki bo narod dvignil na svetovni nivo na svojem področju. Demografska politika je ključna, tu je najtežje stvari premakniti, ker jih ne moreš čez noč in v tem mandatu smo veliko delali na tem. Imeli smo koalicijo, ki je to razumela in Urad za demografijo v Mariboru je pripravil izjemno dober načrt, da v naslednjih letih te trende obrnemo.«

Slovenija ima bruto domači proizvod, čeprav nas je še enkrat manj, enak kot Hrvaška, enak kot Srbija, pa jih je štirikrat več, pa nekako oni imajo transportna, bojna letala, mi pa si tega ne smemo privoščiti.

Dolores zanima, če bo v prihodnje kaj bolje poskrbljeno za upokojence z najnižjimi pokojninami.

»Nekaj smo že naredili v tem mandatu, zajamčena pokojnina se je dvignila za več kot 17 %. Zaenkrat je sistem tak, če dvignemo pokojnino za 2 % ali 5 %, nekdo, ki ima malo, dobi drobiž, Kučan, ki ima 5.000 evrov pokojnine, pa dobi nekaj sto evrov več. S temi dvigi, ki so sicer avtomatski in so vezani na gospodarsko rast, se razmere ne popravljajo. V povprečju so pokojnine višje, a se to »spodaj« ne pozna, zato smo v tem mandatu nekajkrat izplačali draginjske dodatke in to tistim, ki so v različnih položajih tudi zaradi tega odmernega odstotka in s tem bomo nadaljevali. V našem programu je božičnica za upokojence, ki bo toliko višja za tiste, ki imajo nižje pokojnine.

Poleg tega delamo tudi na državni pokojnini, ki bo popravila to sistemsko krivico. Danes v Sloveniji vsi govorijo, koliko ljudi živi pod pragom revščine, kakšni reveži so prekarci v Ljubljani itn., daleč največ sistemska krivica, ki se dogaja že desetletja, se dogaja ljudem, ki so imeli v socializmu v določenem obdobju nizke plače, ker smo bili v Jugoslaviji, ki je razpadala. Zato ima nekaj 100.000 upokojencev, čeprav so delali polno dobo ali blizu tega, pokojnino, ki ni odraz njihovega prispevka in minulega dela. To je največja sistemska krivica, ki jo bomo popravljali v prihodnje. Tega se ne da urediti čez noč, ker gre za stotine milijonov evrov vsako leto. Se pa postopoma da. Imamo načrt in s temi dodatki v zadnjih dveh letih smo del tega problema uspešno naslovili.«

Jožeta zanima, zakaj imajo nekatera državna podjetja (Petrol, Pošta) minimalne plače, čeprav so delavci zelo obremenjeni.

»Če bomo dobili še en trden mandat z resno večino, bomo naredili reformo plačnega sistema v javnem sektorju, kjer bodo plače odvisne od dela, truda in uspeha. Imamo neko uravnilovko, na podlagi katere se je zgradila plačna lestvica. Tako imamo prvih 20 ali celo več plačnih razredov pod neko mejo, ker ko je plača za vse enaka, to ustvarja veliko nezadovoljstvo. K temu je dodatno zaradi pritiskov sindikatov javnega sektorja iz plačnega sistema izpadel variabilni del, tisti del, ko lahko nekdo dobi dodatek, ker je bolje delal, se bolj trudil. Če si enako plačan kot nekdo, ki pol manj dela od tebe, to znižuje produktivnost, ubija duh, prizadevnost, povzroča slabo voljo, zaradi tega imamo veliko problemov v javnem sektorju, tudi v državnih podjetjih. Krč sindikalnega aktivizma ni usmerjen v to, da bi imeli vsi čim večje plače, ampak v to, da bi vsi imeli enake plače.«

Milijarde evrov je šlo v času epidemije ljudem in nasprotniki pravijo, da bodo to odpravili. To pa je tisto, kar bi moralo Slovenijo strezniti. Pravijo, zakon bo napisala civilna družba, to je tista civilna družba, ki je ob petkih kolesarila stokrat (!) kljub temu, da je bila cela Evropa v pandemiji. S tem so ogrožali zdravje in življenja ljudi in veliko starejših, iz ranljivih skupin, je zaradi takega obnašanja umrlo. Če bodo ti nam pisali zakone, se nam slabo piše, zato je treba iti v nedeljo na volitve in to preprečiti!

Marija sprašuje, kako to, da se Golobovo delo do vstopa v politiko sploh nič ne omenja in od kod premierju ljubezen do domovine.

»Slovenski medijski prostor je specifičen. Če mi naredimo kakšno napako, je to razglašeno za zločin, če na drugi strani naredijo zločin, ni razglašeno niti za napako. Povsod po Sloveniji srečujem veliko ljubezni do domovine. Če pa gledam nekatere oddaje na raznih t. i. osrednjih medijih, pa kot da jih je tega sram. Imamo novinarje nacionalne televizije in radia, ki zahtevajo da se slovenska zastava umakne z drogov pred nacionalno televizijo. V Sloveniji imamo novinarje, ki grozijo s smrtjo, pa so še vedno novinarji javnih medijev. To je neka površina.

Ne misliti, da je cela Slovenija taka, da je večina taka, da je večina kar kupila to, kar zadnje čase poslušamo, kako je bila Slovenija zaprta v diktaturi v času epidemije, kako smo samo mi nosili maske in imeli zaprte šole. Cel svet je imel te ukrepe, nekateri jih imajo še zdaj. Tisti, ki so vsak petek kolesarili na nezakonitih neprijavljenih shodih in grozili drugače mislečim, so zapisali nek zakon, za katerega Golob in ostali pravijo, da ga bodo na prvi seji Državnega zbora potrdili in bodo z enim zakonom odpravili vse te škodljive ukrepe. Kaj je škodljivo? Škodljivo je verjetno tisto, česar oni niso v Državnem zboru podprli. Niso podprli niti enega samega protikoronskega ukrepa, kjer so ljudje dobili dodatke, podjetja nadomestilo za čakanje na delo, kritje fiksnih stroškov, turistične bone, dodatke družinam, študentom, dijakom. Milijarde evrov je v tem času šlo ljudem in pravijo, da bodo to odpravili. To pa je tisto, kar bi moralo Slovenijo strezniti. Pravijo, zakon bo napisala civilna družba, to je tista civilna družba, ki je ob petkih kolesarila stokrat (!) kljub temu, da je bila cela Evropa v pandemiji. S tem so ogrožali zdravje in življenja ljudi in veliko starejših, iz ranljivih skupin, je zaradi takega obnašanja umrlo. Če bodo ti nam pisali zakone, se nam slabo piše, zato je treba iti v nedeljo na volitve in to preprečiti!«

Od kod vam osebno ljubezen do domovine?

»Zagotovo se to začne doma v družini. Ko še nisem hodil v šolo, je oče na radiu vedno iskal samo slovensko glasbo, iskali smo oddaje za slovenske izseljence in vse tisto, kjer je bilo neko pristno slovensko domoljubno čustvo. Da niti ne govorim o narodno-zabavni glasbi, o vsem tistem, kar je v času socializma ohranjalo nek mehurček normalnosti.

Ljubezen do domovine, da zdržimo v teh časih ob teh pritiskih, črpamo pri ljudeh. Kamorkoli grem, ne srečam tega, kar kažejo na televizijah. Srečujem drugačno Slovenijo, ljudi, ki imajo Slovenijo radi, ljudi, ki so se zanjo pripravljeni boriti, mlade, ki razmišljajo enako, pa so bili rojeni pred 20 leti. V Sloveniji je bistveno več ljubezni do domovine, pozitivnih čustev, ponosa nad tem, kar smo dosegli v zadnjih 30 letih, bistveno več identificiranja z nacionalnimi simboli kot se to skuša prikazati v tej mainstream močvari, ki se vsak dan vsiljuje ljudem. To ima določen vpliv, ampak pristnega domoljubja, ki ni negativni nacionalizem (t. j. da sovražiš tuje), je pri nas veliko. Če imaš rad, ceniš svoje, si pripravljen jemati dobro tudi iz drugih kultur, brez problema sodeluješ.«

Jožeta zanima, če bodo organi pregona končno začeli delovati. Kriminalna dejanja preiskujejo mednarodne ustanove …

»To je eden od naših strukturnih problemov. Marsikaj je v medijih razkrito, preiskuje pa se v glavnem tiste, ki niso iz leve politične sfere, če so krivi ali ne. Spremembe so potrebne, so možne, vlada je uradno zaprosila za pomoč Evropsko komisijo konec lanskega leta. Ko gre v Sloveniji za vladavino prava, svobodo medijev, je naša država nekje vmes, tranzicija tu ni končana, mi bi radi to rešili. Ne želimo, da se nas obtožuje, da rušimo evropske vrednote, evropski pravni red, da se nas obravnava enostransko kot Poljsko in Madžarsko, mi samo prosimo: vi nam povejte, kako rešiti težave v skladu z evropskimi normami. Pred nekaj dnevi smo dobili odgovor, da bomo v naslednjem poročilu vladavine prava dobili smernice, kako to rešiti.

Imamo strukturne probleme. Imamo sodnike, ki to ne bi smeli biti, ker so bili imenovani v nasprotju z zakonom. Mi želimo to rešiti tako, da ne bo kdo rekel, da posegamo v neodvisno sodstvo. Imamo sodnike, za katere se ne ve, imajo diplomo, pravosodni izpit. To se nekako ne da ugotoviti. Kako to rešiti? Nemogoče, da nekdo, ki sodi, odloča o življenju in smrti, za to ni kvalificiran oz. se ga sploh ne sme vprašati po dokazilih. Če pride inšpektor v slaščičarno, mora lastnik, kuhar pokazati kvalifikacije. Če vrhovnemu sodniku tega ni treba, ker je to poseg v neodvisno sodstvo, ta je pa malo huda. Ta poseg nas čaka, lotili smo se ga evropsko, bomo videli, koliko pomoči bomo dobili. V vsakem primeru pa dokler tega ne rešimo, bomo imeli velike probleme. Ni slučaj, da 2 leti, ko smo imeli rušenje ukrepov v času pandemije z vsemi napadi v petkih, tudi v medijih, da sta v ospredju dve osebi: ena je sin vrhovnega državnega tožilca, druga je hči visokega policijskega funkcionarja. Mislijo, da za njih pravila ne veljajo, da ne smejo dobiti kazni, če kršijo zakon, da so prvorazredni. To je le vrh ledene gore.«

Prav je, da prihaja do menjav, osvežitev, ne pa na ta način, da ekipo, ki dela za celo Slovenijo, zamenja ekipa, ki bi spet dala 700 mio za Metelkovo 6. Povabim, da v nedeljo glasujmo ZA Slovenijo!

Kako bo s koalicijo, če bo sestavljanje vlade zaupano vam?

»Povsem normalno je, da si želimo nadaljevanje te koalicije. To bi bilo daleč najboljše za Slovenijo, lahko tudi okrepljeno, povabili bomo tudi druge, mi nikogar ne izključujemo. Za regionalizacijo rabimo dvotretjinsko večino, zato daj, Bog, da bi bilo toliko pameti, da bi imeli enkrat to večino vsaj za te ključne stvari. Ekipa se je v zadnjih dveh letih v zelo težkih razmerah uigrala. Ministri, tudi takšni, ki so bili brez izkušenj, imajo izkušnje, poznajo Slovenijo. Povsod smo bili, ljudje jih poznajo, župani jih poznajo, mnoge stvari se da narediti še hitreje. Predstavljajte si, da delate v nekem podjetju, ravno zaženete investicije, nov program, potem pa od ponedeljka pride novo vodstvo, ki pojma nima, kaj se je prej dogajalo. Polno težav, drugi načrti … Čez en mesec bi bili brez službe in delovnega mesta, ker bi takšno podjetje propadlo. Država je pa še bolj kompleksna stvar. Prav je, da prihaja do menjav, osvežitev, ne pa na ta način, da ekipo, ki dela za celo Slovenijo, zamenja ekipa, ki bi spet dala 700 mio za Metelkovo 6. Povabim, da v nedeljo glasujmo ZA Slovenijo!«

O včerajšnjem soočenju na nacionalni televiziji:

»Cirkus na sinočnjem soočenju na nacionalni televiziji je bil načrtovan. Star pregovor pravi: Če prideš v šotor, kjer so opice in sloni, je cirkus zagotovljen. Na nek način so skušali prevzeti vodenje oddaje. Nekaterim se je prvič zgodilo, da niso imeli vnaprej vprašanj, ki bodo postavljena ne samo njim, ampak tudi nam, to razočaranje je bilo ogromno, dogovarjali so se, da skupaj odidejo in oddajo preprečijo. Pozivali so voditelja, naj konča, naj prekine, potem je prvi odšel predsednik SNS Zmago Jelinčič, prevzel vodenje opozicije. Niso vedeli, kako ravnati, zato so odhajali drug za drugim. To je bilo dno predvolilne kampanje, neposreden dokaz, da ko imamo enkrat vsi enake pogoje, se to na vsak način skuša zrušiti.«

Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec) Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec)

Družino bomo branili do konca

Kljub dežju se jev torek popoldne na shodu za zaščito družine pred državnim zborom zbralo skoraj 10.000 ljudi. V besedah upanja in hkrati odločenosti so sporočali, da ne bodo dopustili poseganja v ...

Družina (photo: pexels) Družina (photo: pexels)

"Mama je aspirin, ata pa apaurin"

Po dveh mesecih smo v oddaji Za življenje gostili specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki pravi, da je čas, ki prihaja, zanj najlepši v letu. Ne samo zaradi pestrosti barv, tudi zato, ker stvari, ...