Blaž Lesnik
Boštjan Smole
Alen Salihović
Finalno predvolilno soočenje sta vodila Tanja Dominko in Peter Merše (foto: Tomo Strle / Domovina.je)
Finalno predvolilno soočenje sta vodila Tanja Dominko in Peter Merše | (foto: Tomo Strle / Domovina.je)

Finalno predvolilno soočenje: Janša, Tonin, Kovšca in Katič

20.04.2022, 17:18 Tanja Dominko

Na tokratnem predvolilnem soočenju Radia Ognjišče in Domovine smo preverili, katere so vrednote Evrope, na katerih bomo gradili, kakšna je vloga civilne družbe v državi nasploh, posebej pa v času pred volitvami, kako je s svobodo govora in ugovorom vesti pri temeljnih etičnih vprašanjih, je avtonomija univerze tudi v tem, da lahko politiki svobodno prehajajo v profesorske vrste in tam izvajajo politično preobrazbo? Kako zadržati mlade v Sloveniji oziroma doseči, da se bodo po končanem šolanju v tujini vrnili v domovino, kakšno stanovanjsko in davčno politiko izbrati?

Civilna družba in »civilna družba«

V zadnjem času se veliko govori o civilni družbi. Predstavniki dela le te aktivno izvajajo negativno kampanjo zoper stranko SDS in njene partnerje v vladi. Predsednika SDS Janeza Janšo takšna negativna kampanja niti ne preseneča, saj se je ta pod površino izvajala zadnjih 20 let, zdaj pa je to orkestrirano. »Ko govorimo o civilni družbi, imamo civilno družbo in »civilno družbo« v narekovajih. Civilna družba so dobrodelne organizacije, gasilci, Cerkve, verske skupnosti, društva itn. Na deset tisoče jih imamo v Sloveniji in upravljajo izjemno pomembno delo. Obstaja pa tudi »civilna družba«, ki ni civilna družba, ker je plačana iz proračuna, iz raznih virov, tudi iz tujine, in je v bistvu zamaskirana paravojska nekaterih strank. In ne da bi odprli volilni račun, kar je obveza po zakonu, v tem trenutku izvajajo nezakonito kampanjo,« je dejal Janša.

Janez Janša
Janez Janša © Tomo Strle, Domovina

Preiskavo o tem so v inštitutu 8. marec označili kot diskreditacijo, poskus zastraševanja in utišanja civilne družbe. Janša pravi, da bi morali namesto takšnega odgovora pokazati žiro račun, ki so ga odprli za volitve. »Že 30 let let imamo zakonodajo, kjer piše, da mora vsak, ki organizira kampanjo v predvolilnem času, odpreti volilni žiro račun in računsko sodišče potem to pregleda. Zdaj pa vidimo objave, plakate, potovanja, avtobuse – to stane. Nam pregledajo vsak plakat. Doma imam dve plačani položnici, ker sem bil kaznovan, ker je naš občinski odbor v Pivki obesil plakat na telegrafski drog. Z drugo položnico smo bili kaznovani, ker en plakat ni bil oštevilčen ... Tu pa gre verjetno milijone evrov, ki se trošijo v kampanji proti nam, pa nikogar to ne zanima.«
V SD civilno družbo vidijo kot neko kritično skupino ljudi, ki niti niso enako misleči, a jih spoštujejo. »Poziv na volitve, s tem da se ne izpostavlja ene točno določene stranke; govorjenje o tem, da ljudje izvršujejo svojo demokratično pravico, ne bi štela kot kršitev volilne zakonodaje,« je dejala podpredsednica SD Andreja Katič. »Prav pa je, da to delamo na spoštljiv način, da spoštujemo različna mnenja, in da na koncu iščemo neke kompromise, ki bi vse pripeljali do najboljših rešitev za naš nadaljnji razvoj.«

Na vprašanje, ali se ji kampanja, ki poteka na stojnicah in je zelo jasno usmerjena proti določenim strankam, zdi zgolj vabljenje na volitve, pa je odgovorila, da opozarjanje na stanje v družbi, kršenje demokratičnih pravic, opozarjanje na zaprtje občin, prepoved branja Ustave na Kongresnem trgu, napade na medije in hiranje STA vidi kot izražanje svojega mnenja in govorjenje o tistem, kar so videli v preteklosti.

Janša je poudaril, da nikomur ni bilo prepovedano branje ustave in da si je to Katičeva izmislila. Po njegovih besedah je bilo prepovedano zborovanje v času covida, ko praktično po vsem svetu na predlog stroke ni bilo dovoljeno organizirati zborovanj, zato da smo varovali zdravje in življenja. »Ni se smelo zbirati ne za kuhanje golaža ne za branje ustave. Ni šlo za branje ustave ... šlo je enostavno za to, da so ljudje umirali, nekateri so se pa iz tega norčevali,« je dejal Janša.

Podpredsednik stranke Konkretno Alojz Kovšca, ki na tokratnih volitvah nastopa na skupni listi petih strank Povežimo Slovenijo, poudarja, da je civilna družba tista, ki čuti delovanje politike, in ima vso pravico, da se odzove na delovanje politike. »Hudič je v podrobnostih. Kadar nek družbeni subjekt, ki se imenuje civilna družba, deluje permanentno in se ukvarja z vsemi področji politike in poskuša na izvršilno oblast delovati s pritiski oziroma poskuša usmerjati javno mnenje tudi tistih, ki niso neposredno prizadeti, potem to ni več civilna družba, ampak je to politika. In to je politika, ki ni nadzorovana v smislu fair play politične igre, pravil političnega obnašanja in organiziranja, ampak je to lahko perfidna politika, ki deluje prikrito za interese posameznih političnih stran oziroma skupin.«

Alojz Kovšča
Alojz Kovšča © Tomo Strle, Domovina

Predsednik Nsi Matej Tonin pravi, da se je petkov kolesariat poskušal predstaviti kot neka civilna družba, ki je neodvisna, ki naj bi predstavljala celotno Slovenijo. »Ampak resnica je ravno obratna. Ta kolesariat ob petkih ni predstavljal cele Slovenije, ampak en majhen nezadovoljen delež Slovenije. Ko smo hodili naokrog, je bil velik del Slovenije zadovoljen, pozdravil je učinkovitost te vlade in njeno dobro delo ... Bistvo civilne družbe je, da je neodvisna od javnega financiranja. Vsi tisti, ki so ob petkih kolesarili, pa so zelo odvisni od javnega financiranja. Te svoje privilegije izjemno branijo, ker na takšen način živijo in se financirajo. Ključna poanta je, da delajo izključno v interesu KUL koalicije. Torej so politično izjemno profilirani, lahko bi rekli, da so podaljšana roka KUL koalicije in bi zato morali to kampanjo uradno prijaviti in jo peljati v skladu z zakonom.«

Kovšca je dodal, da so se teh petkovih protestov bolj kot ne redno udeleževali tudi predstavniki političnih strank, ideologi, celo poslanci državnega zbora. »In ko nekdo zanese politiko iz državnega zbora na ulice in poizkuša to pokazati kot voljo ljudstva, je to po mojem mnenju nekorektna politična igra. Tisti, ki jim je ljudstvo zaupalo oblast, vedo, kje je njihovo mesto - v parlamentu. Če pa mobilizirajo ljudske množice in to poskušajo prikazati kot spontanost delovanja ljudskih množic, je to bolj kot ne politična prevara.«

O svobodi govora!

»Da in ne,« je na vprašanje, ali je v Sloveniji svoboda govora dovolj zaščitena odgovoril Alojz Kovšca (Povežimo Slovenijo). »V nekaterih primerih je svoboda govora mogoče šibko definirana ampak to ni samo problem slovenske družbe, ampak je to problem vse sodobne družbe. V nekaterih primerih svoboda govora seže tako daleč, da je možno posameznika demonizirati ne da bi kdorkoli za to odgovarjal,« je dejal Kovšca in povedal osebni primer, ko so novinarji o njem pisali, da krši zakone, pri tem pa zgolj omenil, da temu ugovarja. »Če je to svoboda govora je potem to tudi svoboda laži. Po drugi strani je pa svoboda govora kratena tistim, ki želijo priti v javnost in dati sporočila o svojih vrednotah, o svojem delovanju. Tudi javni mediji marsikoga namenoma spregledujejo, ovirajo in ne dovolijo nastopa v javnih medijih., čeprav je to javno servis vseh državljanov.«

Janez Janša (SDS) pa je na vprašanje ali ocenjuje, da gre pri objavah na svojem twitter profilu pri svobodi govora predaleč, odgovoril: »Mi lahko citirate kakšno izjavo, kjer sem jaz pozival koga ali pa kjer sem jaz komu grozil naj se ga ubije, mi citirajte. Dočim jaz takšne stvari dobivam vsak dan. Tudi na javnih zborovanjih, ki so podprta s strani političnih strank. Na seji programskega sveta RTV Slovenije so za predsedujočim dve uri držali transparent, kjer se je pozivalo k smrti, ne samo mene, ampak vseh, ki volijo Slovensko demokratsko stranko in vedno, ko se na takšne stvari odzovemo in branimo smo potem mi obtoženi. Večino tega, kar se me obtožuje, da sem preostro reagiral so bili odgovori na obtožbe. Bodisi sem branil sebe, še večkrat sem branil svoje kolege in nihče od teh, ki je grozil z genocidom še doslej ni odgovarjal. Tisti, ki pa smo se pri tem branili smo pa praktično vsak mesec vabljeni na sodišče.«

Da je svoboda govora ustavna kategorija, pa je opozoril Matej Tonin (NSi). »Je pa problem v tem, da nekateri svobodo govora razumejo, da je možno brezsramno zmerjati, lagati in napadati, to je pa bistvena razlika. Ali ti svobodno poveš svoje mnenje, ga utemeljiš, ali pa to svobodo zlorabljaš za to, da konstantno širiš laži in to se nam v teh dneh letih dogaja konstantno. Človek ne more verjeti, da se ne vidi ene pozitivne stvari, da je bila vsako stvar, ki smo jo naredili celovito kritizirana, danes tako, jutri drugače. Veliko laži je bilo izrečenih ampak za te stvari enostavno nihče ne odgovarja. In to tista svoboda govora h kateri bi stremeli.« Tonin si želi evropskega principa svobode govora v katerem izraziš svoje mnenje na dostojen in kultiviran način.

Matej Tonin
Matej Tonin © Tomo Strle, Domovina

Andreja Katič (SD) pa je o svobodi govori dodala, da nasprotuje temu, da se omejuje svobod govora. »Treba je najprej ločiti ali si javna osebnost, politik ali pa se je nek navaden državljan. Politiki morajo prenesti večjo dozo, če rečem kritike, kakor pa nekdo drug, ki je deležen s strani drugega človeka take besede, ki pa presegajo tisto mero in sprožajo tako kot jo imamo v ustavi in zakonu napisano, že na nek način razpihujejo sovraštvo,« je dejala Katič. Kovšca ji je odgovoril, da se nima za občutljivega. »Prej bi rekel, da sem oster politik, ampak veste vse se neha kadar nekdo Slovencem zaželi vesel božič umazane svinje oziroma umazane živali. In mu jaz odgovorim s stavkom škoda, da ste voščili samo ožji družini, bi voščili še vsem ostalim in potem njega nihče za nič ne vpraša, pa je tudi politični funkcionar, mene pa obiščejo predstavniki javnih medijev in me sprašujejo, kako sem si dovolil tako žaliti to osebo,« je povedal.

Izobraževalni sistem, avtonomija univerze, vzgoja za odnose

V izhodišču smo navedli primere prehajanja med politiko in službo na fakulteti, čemur smo priče zlasti na Fakulteti za družbene vede in Ekonomski fakulteti. Ali se zdi gostom sporno, da profesorji s študenti razpravljajo o politiki, ali je to normalen del izobraževalnega procesa?

Matej Tonin, NSi, je tudi sam obiskoval FDV in pravi, da je bil tam kot kočevski medved, edini desničar. »Problem, ki ga jaz vidim, so dvojna merila, enim je dovoljeno vse, drugim nič. ... Nobenega problema ni, če se profesorji ukvarjajo s politiko, celo zaželeno je, če se študenti zanimajo za politiko in so družbeno aktivni, ampak, bodimo odkriti, problem pa je, da vsakdo, ki prihaja iz nekih levo orientiranih fakultet, je vedno neodvisen, oni gredo lahko iz fakultete v politiko, in ko se bodo vrnili nazaj na fakulteto, bodo še naprej neodvisni. Če pa kdo drug s kakšnim drugačnim svetovnim nazorom podobno stvar, je pa diskreditiran.« Navedel je tudi primer iz časov profesorja dr. Igorja Lukšiča, poznejšega predsednika SD, ki je študentom dajal navodila, naj se presedejo po predavalnici glede na stališča do nekega družbenega pojava. To se dogaja skozi vsa štiri leta in na koncu »dobijo izdelek, ki mu je normalno, da je vse, kar je levo, super, to pohablja družbo.«
Andreja Katič, SD, je dejala, da sama prihaja s Pravne fakultete, kjer sta poučevala tudi dr. Lovro Šturm in dr. Barbara Brezigar, meni, da ima vsak človek pravico ukvarjati se s politiko. Tudi glede študentov je prepričana, da znajo sami presoditi, kaj je njihov svetovni nazor, da so že dovolj izoblikovani.
Predsednik SDS Janez Janša jo je nato vprašal, da če se že ravno zavzemajo za pluralnost in odprto tekmovalnost, zakaj nasprotujejo ustanovitvi znanstveno raziskovalne institucije v Novem mestu, podpisali so namreč tudi zahtevo za referendum. »Zakaj mora biti vse v Ljubljani in zakaj mora biti vse pod to kontrolo, če ste za pluralnost?« In odgovor Katičeve: »Sama zagovarjam javni izobraževalni sistem in vsakič ko privatiziramo šole, ker imamo samo eno vrečo denarja, gre to na račun javnih sredstev.« Dodala je, da je proti odpiranju fakultet v vsakem manjšem slovenskem kraju. V to razpravo je svoj pogled dodal tudi Tonin. »Fakultete v mestih so gonilo razvoja v mestih in to so pozitivne stvari in država mora to spodbujati. Te monopole, ki so bili ustvarjeni v preteklih sedemdesetih letih bivšega režima, bo treba malo pozabiti in iti naprej.«
Janša je ob tem spomnil na težave, ki so jih imeli pri ustanavljanju Medicinske fakultete v Mariboru. »Ob vsem pomanjkanju zdravnikov smo trikrat vložili zakon. Vsaka slovenska pokrajina si zasluži fakulteto ali pa univerzo, poglejte po svetu, koliko univerz je. Nimajo samo v Ljubljani potencialov, tudi drugje so,« je bil jasen Janša. Problem prehajanja profesorjev in ne nazadnje tudi novinarjev v politiko je takole opisal: »Imamo dvoživke, do včeraj neodvisna novinarka, celo urednica nacionalni televiziji, od danes naprej pa kandidatka na listi Roberta Goloba. Prej bila stoodstotno profesionalna, zdaj pa stoodstotno strankarsko opredeljena. Je to možno?«
Tudi Kovšca, Povežimo Slovenijo, ima izkušnje s FDV. »Razmere tam so mi popolnoma znane, ideološka indoktrinacija je tam nekaj, kar je dejstvo, kar je pravilo, ne izjema. Tudi glede na študijsko literaturo, ki se uporablja, lahko zelo jasno opredeliš, da prihaja večinoma iz levih socioloških ali filozofskih virov. Kar zadeva same prehode, se mi zdijo nesprejemljivi, ker človek ni ni tisto, kar je njegova romantična podoba samega sebe, ampak so njegova dejanja. Ljudje ki se že izkažejo v politiki, ne morejo trditi, da niso politično motivirani in politično orientirani. Avtonomija univerze pomeni predvsem to, da dvoživk univerza ne bi smela tolerirati, pa jih.«
Katičeva je glede novinarjev in njihovih prehodov v politiko (tudi Tanja Fajon je nekdanja novinarka RTV Slo, op.p.) dejala: »Mogoče se strinjam s tem, da ko se enkrat novinar odloči, da vstopi v politiko, potem se ne more kar tako vrniti v novinarstvo.«

Andreja Katič
Andreja Katič © Tomo Strle, Domovina

Sogovorniki so odgovarjali tudi na vprašanje glede potrebe po državljanski vzgoji v šolah oziroma potrebi po vzgoji domoljubja, kjer je denimo predsednik SDS dejal, da je to ena največjih vrzeli, da se nam še v tujini čudijo, da pri nas himni ne ploskamo. »Če nimaš ti rad lastne domovine, če niti ne veš, kdaj je nastala, če niti ne veš, kdaj smo postali enakopravni z drugimi narodi, če ne poznaš trpljenja prejšnjih rodov, potem živiš v nekem praznem prostoru, jer dejansko tvoje življenje usmerjajo reklame na televiziji pa program na POP TV.« Katičeva se je strinjala, da se v šolah učijo premalo o zgodovini in da potrebujemo več domoljubja, ampak na takšen način, da ne vzgajamo otrok, da so nekateri več, spet drugi manj, ampak da spoštujejo različnost.«
Tonin pa je dodal: Včasih imam občutek, kot da se domoljubja sramujemo. Glejte, moja generacija ne v osnovni šoli ne v srednji šoli ni imela niti dveh ur zgodovinskih dejstev, zakaj je sploh Jugoslavija razpadla, zakaj je nastala samostojna Slovenija. Moji generaciji se zdi samostojna Slovenija nekaj samoumevnega, nekaj, kar je od vekomaj tukaj, tega potem ne znajo ceniti.«
Spregovorili smo tudi o potrebi po vzgoji za družinske odnose, sogovorniki so se s tem strinjali, se pa Katičevi zdi prav, da v učbeniku za prvi razred otroci spoznavajo različne družine, tudi take z dvema očkoma in dvema mamicama, »ker takšno družbo danes imamo in prav je, da se to učimo.«
Janša je bil tukaj oster: »To je protiustavno in je v nasprotju s temeljno evropsko listino človekovih pravic, tako v naši ustavi kot v evropski listini o temeljnih pravicah piše, da je pravica staršev, da se odločajo o moralni vzgoji otrok. Mi priznavamo vse državljanske in ostale pravice istospolnih parov, v prvem mandatu smo sploh te pravice zapisali v zakon, nobena leva vlado do takrat jih ni, vendar, oče je moški in mama je ženska, tega naravnega dejstva ne more nihče spremeniti. Ko gre za starševstvo, je to ustavna kategorija, varovana je v slovenski ustavi, varovana je v listini človekovih pravic Evropske unije.«

Peter Merše in Tanja Dominko
Peter Merše in Tanja Dominko © Tomo Strle, Domovina

Mladi v tujino zaradi izobrazbe, davkov ali drugačnih vrednot?

Dobra izobrazba je temelj, ki pa nam nič ne koristi, če mladi, ki končajo šolanje, odidejo v tujino in se ne vrnejo več. Kako jih spodbuditi, da bodo ostali ali pa se vrnili prej?

Alojz Kovšca, Povežimo Slovenijo: »Tisti, ki jim je uspel povratek, jasno povedo, kako so dobivali polena in kako so jim bila zaprta vrata ne glede na strokovnost. Domačijsko vodenje zaposlovalne politike in obvladovanje kakovostnih delovnih mest s strani politike je za mlade velika ovira, še posebej, če pridejo z idejami, ki ni v skladu s prevladujočo ideologijo. Ta problem je možno nasloviti z integrirano politiko, ki najprej poskrbi za kakovostna delovna mesta, enakovredno obravnavo pri zaposlovanju, potem tudi za reševanje stanovanjskih problemov in vrtca.«

Predsednik SDS Janez Janša je poudaril, da gre za enega ključnih strateških izzivov, ki na drugih soočenjih ni bil izpostavljen. Zadovoljen je, da so uspeli pred dnevi odprli Urad za demografijo, ki deluje v Mariboru. »To je eden velikih premikov, ki jih je storila koalicija. Prav je, da se začnemo zavedati, da Slovenija ni samo Ljubljana. Možnosti za uspeh v življenju so bistveno večji v Ljubljani, od koder se nihče ne vozi na delo v Avstrijo, iz Maribora in Prekmurja pa 30 tisoč. Prav je, da gredo mladi v tujino, kjer dobijo izkušnje, a prav je tudi, da pridejo nazaj. Sprejemamo ukrepe, da se bo to spremenilo.«

Ali so možne rešitve tudi na področju davkov, smo vprašali predsednika NSI Mateja Tonina. »Mi živimo v globalnem svetu, mladi si želijo izpolniti cilje in uresničiti svoje talente, zato bežijo, saj te možnosti tukaj nimajo. Ko vprašaš te, ki so odšli, ti povedo, da imajo zelo radi Slovenijo, si želijo vrniti, želijo pa tudi izboljšati okolje. Mladi so zelo prodorni na področju start upov, ampak potem investitorji dobesedno zahtevajo, da podjetje preselijo v tujino, kjer je ugodnejša davčna politika. Tukaj je ta vlada naredila pomembne korake naprej in verjamem, da bomo lahko s tem nadaljevali in mlade pritegnili nazaj.«

Andreja Katič, SD, si medtem ne predstavlja, da bi »si mladi, ki so se izobraževali na Nizozemskem, Švedskem, Franciji in Nemčiji, želeli vrniti domov, kjer veljajo povsem drugačne vrednote in norme«. Davčne reforme, ki jo je sprejela vlada, ne podpira. »Zagovarjamo stališče, da je potrebna progresivna obdavčitev, da bi tisti, ki zaslužijo več, prispevali več.« To reformo je označila za enega od škodljivih ukrepov te vlade.
S tem se Alojz Kovšca ni strinjal, sam namreč prihaja iz gospodarstva in zato je poudaril: »Nikakor ni škodljiv ukrep, je eden temeljnih ukrepov, ki bo na dolgi rok povečal konkurenčnost slovenskega gospodarstva. Podjetja so pripravljena visoko plačevati kakovostne kadre, ti so tisti, ki omogočajo tehnološke preboje. Na njih lahko gradimo prihodnost, ne na povprečnosti. Delovno intenzivne panoge z malo pameti in malo dodane vrednosti ne morejo zagotavljati razvoja, panoge, ki so visoko produktivne, pa zahtevajo znanje, imaš ga, če ga plačaš, če ga pa ne plačaš ali pa visoko obdavčiš, ti pa odide.«
Matej Tonin, NSI, in Janez Janša, SDS, sta poudarila, da gre pri zakonu o dohodnini za predlog, ki je prišel iz gospodarskih vrst in vlada mu je prisluhnila. »To je majhen korak naprej in seveda bo glede na napovedi koalicije KUL potrebna trda borba, da bomo ta zakon za naprej tudi ubranili,« je dejal Tonin. Omenil je primer programerjev, ki so v državah, s katerimi Slovenija tekmuje, mnogo boljše plačani. Premier Janša pa je dodal: »Ko gre za konkurenčnost in razbremenitev plač, se ustvarja demagogija. Saj tisti, ki imajo nizke dohodke, ne plačujejo nobene dohodnine, plačujejo tisti, ki imajo visoke dohodke, ti polnijo proračun in pokojninsko blagajno, in več jih je, dobimo več, čeprav bodo manj obdavčeni. Zdaj ko imamo rekordno nizko brezposelnost, to pomeni, da na desettisoče več ljudi prispevajo v te blagajne, več trošijo, plačujejo DDV, zato so slovenske javne finance trdne, stabilne, vse rating agencije so nam dale oceno stabilno in ne potrebujemo opozicije, da seje strah.«
Tudi Katičeva se je navsezadnje strinjala, da so plače pri nas obremenjene.

© Tomo Strle, Domovina

Ostati v Sloveniji je lažje, če imaš urejen dom, kakšna bo stanovanjska politika?

V Socialnih demokratih so obljubili gradnjo 10.000 najemnih stanovanj, na vprašanje, če si Slovenci tega sploh želijo take politike, je Katičeva odgovorila: »Zagotovo je v Sloveniji dolga tradicija, da si želi vsak svoje stanovanje, ampak žal imamo tudi veliko praznih hiš, kjer živi samo ena oseba, nekaj bi bilo treba narediti tudi na tem področju. Socialni demokrati ne izumljamo nekaj novega, pogledali smo v druge države, tak modeli imajo na Dunaju. Za mlade družine je to dobra rešitev.«

SDS je na pobudo podmladka predlagala jamstveno shemo za mlade, ki bo mladim omogočila državno garancijo za kredit za nepremičnino. Predsednik SDS Janez Janša je ta ukrep takole pojasnil: »Če imam na mesec 500 evrov na razpolago, kaj je boljše, da plačujem kredit in je čez 15 let stanovanje moje ali pa da plačujem najemnino in sem čez 15 let še vedno na istem? Seveda na začetku kredita ne morem dobiti, ker nimam nepremičnine za hipoteko, tudi nimam bogatih staršev, zato je na voljo državna garancija. Tveganje je relativno majhno, zelo malo bo to obremenilo proračun, ampak mladi bodo čez 15 let lahko lastniki stanovanj, prej bodo imeli otroke, več jih bodo lahko imeli.«

»Mladi želijo lastniška stanovanja, vse raziskave to potrjujejo. In do njih ne bomo prišli z višjimi davki,« je bil jasen Matej Tonin, NSI in dodal: »To, kar se gre Levica, je napad na podeželje, saj so poskušali obdavčiti stanovanja, večja od 120 kvadratnih metrov. Edini predlog, ki bo učinkoval, je, da se bo z davčno politiko spodbudili, da se bo splačalo graditi. Poleg tega je po njegovem mnenju treba spremeniti tudi umeščanje v prostor.«

Alojz Kovšca, Povežimo Slovenijo, nima težav s tem, kdo kupuje stanovanja in po kakšni ceni. »Vsak državljan Slovenije ali pa tujec, ki si lahko privošči nakup nepremičnine, naj si ga. Nekdo vlaga v stanovanja, drugi v potovanja, prvi obdavčen, a drugi pa ne?« Po njegovem mnenju je pomanjkanje stanovanj umetno ustvarjeno. »Šlo je za prikrito sodelovanje akterjev, ki so imeli možnost izgradnje, tistih, ki so imeli v lasti državne banke, ki so dajale kredite. Zaslužki dvornih izvajalcev, graditeljev družbenih stanovanj, so bili enormno visoki. Mi si želimo, da bi mladi postali lastniki, ker neprofitne najemnine so samo del stroška, ostalo so režijski stroški, ki so lahko tako visoki, da dva mlada nimata možnosti nakupa lastne nepremičnine.«

Omizje
Omizje © Tomo Strle, Domovina

Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec) Shod za otroke in družine (photo: Marjana Debevec)

Družino bomo branili do konca

Kljub dežju se jev torek popoldne na shodu za zaščito družine pred državnim zborom zbralo skoraj 10.000 ljudi. V besedah upanja in hkrati odločenosti so sporočali, da ne bodo dopustili poseganja v ...

Družina (photo: pexels) Družina (photo: pexels)

"Mama je aspirin, ata pa apaurin"

Po dveh mesecih smo v oddaji Za življenje gostili specialnega pedagoga Marka Juhanta, ki pravi, da je čas, ki prihaja, zanj najlepši v letu. Ne samo zaradi pestrosti barv, tudi zato, ker stvari, ...