Ponosna na Slovenijo

Naš pogled | 05.04.2022, 14:30 Damijana Medved

Leta 1995 sem šla prvič na Dansko. Slovenija je bila takrat še mlada država, čez Tromostovje smo se še vozili z avti in prevladujoča barva je bila siva.

Nad Dansko sem bila takoj očarana. Res, da sem bila mlada in da je bilo zame takrat to prvo potovanje v tujino, ampak mene je ta severna dežela tako prevzela, da sem ji rekla kar Obljubljena dežela. Navdušena sem bila nad čistočo, praktičnimi rešitvami na vsakem koraku, trajnostno naravnanostjo, krasnimi sprehajalnimi potmi z informacijskimi tablami, minimalističnim življenjskim slogom, ponudbo blagovnih znamk, ljubkostjo barvitih malih hišic in prijetnim vzdušjem ob posedanju v poletnih večerih na bregu reke v Århusu - bilo je res hyggelit, kot so nas naučili danski prijatelji. Bila sem prevzeta nad njihovo zaupljivostjo do tujcev, gostoljubnostjo. Vse je bilo res krasno. Dansko sem kar nekajkrat obiskala, spletla so se prijateljstva, res je bilo lepo.

Potem pa me je tok življenja odnesel drugam, svet je velik, mikalo me je spoznati še druge kulture, druge dežele in minilo je desetletje in pol, preden sem spet obiskala Dansko.

Lani poleti smo se z družino odpravili na sever. Priznam, takoj ko smo prestopili nemško-dansko mejo in prišli v res ljubko vasico Møgeltønder, sem se počutila doma. Varno. Domače. Vasica mi je takoj sedla v srce.

Spet so me navdušili s praktičnimi rešitvami in zaupljivostjo. Tokrat s tem, da so v kampu prodajali sadje in zelenjavo tako, da si sam vzel in plačal z mobilno aplikacijo. Sredi vasi pa je stala stojnica, kamor so vaščani prinesli rabljene stvari; spet z zaupanjem, da bodo kupci vzeto plačali z mobilno aplikacijo.

Potem smo spoznali še nekaj danskih mest in krajev in ko smo tako križarili po Danski, sem se vse bolj zavedla, kakšen razvoj je Slovenija naredila v zadnjih letih. V resnici ni več tako zelo drugačna od Danske, marsikje jo celo prekaša – npr. v Københavnu smo obiskali stojnice z ulično hrano, ki jo pri nas poznamo kot Odprta kuhna in zagotavljam vam, da je ljubljanska različica mnogo bolj simpatična in prisrčna. Marsikaj danskega smo prevzeli in naredili iz sive dežele, ljubko, funkcionalno in atraktivno državo. Seveda nismo izčrpali še vseh možnosti, a jih tudi na Danskem ali kjerkoli drugje še niso.

Zavedanje, kako zelo lepa je Slovenija in kakšen razvojni preskok je naredila v zadnjih letih, je bilo tako moje glavno spoznanje poti na Dansko. Kako smo končno začeli loščiti naše naravno in kulturno bogastvo in ga dajati na ogled in uporabo. V Sloveniji je namreč res veliko zakladov in biserov, ki smo jih dolgo imeli skrite in smo jih celo zanemarjali, ampak v zadnjih letih je res marsikaj drugače in tega sem se zavedla šele ob obisku Danske, ki sem jo pred leti tako zelo občudovala.

Ponosna sem na Slovenijo in na vse, kar je bilo storjeno v zadnjih letih, da bi bilo življenje tu karseda kvalitetno.