Jure Sešek
Boštjan Smole
Andrej Šinko
Astrofotograf Peter Komatović in avtor prof. Boris Kham (foto: )
Astrofotograf Peter Komatović in avtor prof. Boris Kham | (foto: )

O astrofotografiji pred prvimi slikami teleskopa James Webb

04.02.2022, 15:08 Blaž Lesnik

Oči astronomov vsega sveta so od božiča uprte v izjemen projekt »James Webb«. Najmočnejši in največji teleskop doslej, ki naj bi odklenil ključ do nastanka vesolja, je evropska raketa Ariane 5 konec lanskega leta ponesla v vesolje. Zahtevni manevri ob izstrelitvi in polet proti ciljni točki so tekli po načrtih. Teleskop zdaj kroži na točki L2 (Langrangeeva točka, oddaljena je 1,6 milijona km), čaka pa ga trimesečna kalibracija zrcal. Dogajanje spremljamo tudi v oddaji Zanimivosti nočnega neba.

V januarski oddaji smo gostili izvrstnega astrofotografa Petra Komatovića.  »Pretežno opazujem od doma, imam to srečo, da smo izven mesta, kjer imam hišo in teraso. Tam lahko teleskop v miru postavim, sem pa že tudi toliko napredoval, da lahko zadevo delno avtomatiziram in pustim, da slika čez noč. Od doma slikam svetlejše objekte, kot so večje galaksije, meglice, … Če pa slikam kaj zahtevnejšega, pa se odpravim na Pohorje - sam ali s prijatelji, kjer imamo nekaj lokacij med 1000 in 1200 metri...«

Meglica Konjska glava v Orionu
Meglica Konjska glava v Orionu © Peter Komatović

Fotografije objavljana Facebooku, kjer ima s kolegi lastno skupino (Mala skupina velikih astrofotografov), objavlja pa tudi v drugih astrofotografskih skupinah, tudi tujih, na primer Astrobin, kjer sodelujejo astrofotografi z vsega sveta.

Velika Orionova meglica M42 ob polni luni
Velika Orionova meglica M42 ob polni luni © Peter Komatović

Zgornja fotografija je izredno pestra. V njej se nahaja porodnišnica zvezd v središču, notri je majhna zvezdna kopica Trapez, okrog Orionova je veliko temnih meglic... Izgleda res burno, živahno dogajanje v tem delu neba. Fotografija Oriona in okolice, če jo v redu zajamemo in pravilno obdelamo, je izrazito barvita in je zelo lepa na pogled.

"Lepo je videti tudi stvari v živo, a fotografija je moja strast in s tem sem nadaljeval. Z današnjimi kameram, ki so zelo občutljive, lahko prikažemo objekte skoraj v živo na ekranu. Tako da gre za neke vrste digitalno opazovanje prek ekrana, če se zbere občinstvo."

Plejade (sedem sester) M45
Plejade (sedem sester) M45 © Peter Komatović

O vzgibih za astrofotografijo v času poplave lepih fotografij na internetu pravi: "Če sam narediš fotografijo, je občutek čisto drug. Je nekaj novega slikati te skrivnostne stvari, nam nevidne stvari na nebu... to je velik čar vsaj zame in tudi, kot vidim, v Sloveniji nas je kar veliko astrofotografov. Zakaj jih pa ne bi slikali, če so tam zgoraj. Če si lahko izposodim besede Edmunda Hillaryja, ki je prvi priplezal na Mount Everest in so ga vprašali, zakaj je sploh šel tja gor, saj je to ja norost. Odgovoril je: "preprosto, ker je tam, zakaj pa ne bi." In točno tako je: stvari so tam zgoraj in mi jih po naših najboljših močeh skušamo poslikati."

Galaksija Andromeda M31
Galaksija Andromeda M31 © Peter Komatović

V oddaji smo gostili tudi astrofizičarko prof. dr. Marušo Bradač, ki aktivno sodeluje pri vesoljskem teleskopu James Webb.  Njena skupina je razvijala eno od štirih kamer na teleskopu. Prav zato ima tudi dostop do podatkov opazovanj. O načrtih in pričakovanjih pravi: "V prvem letu bomo opazovali kar pet objektov, ki smo jih izbrali na podlagi znanstvenih raziskav. Opazovali bomo prve galaksije, ki so nastale v vesolju. Nekaj o njih že vemo, a zelo malo. Radi bi odgovorili na vprašanje, kako so prve galaksije nastale in kako je iz njih nastala naša. Še posebej naša kamera je dovzetna za to, da bo posnela spektre objektov, ki jih do zdaj še nismo poznali. Tu si nadejamo največjih presenečenj."

Poklicali smo tudi znanstvenega novinarja in astrofizika dr. Jurija Japlja. Na vprašanje, kaj sledi v naslednjih mesecih na teleskopu, je odgovoril: "Sledi več večmesečna kalibracija teleskopa. Treba je uravnati vsa zrcala, treba je skalibrirati vse instrumente in to bo trajalo več mesecev preden bomo dobili prve prave podatke in preden se bo začelo prvo pravo opazovanje vesolja. Zaenkrat vse zgleda v redu je pa veliko stvari, ki bi potencialno lahko šle narobe. Pri sami izstrelitvi so prisotne zelo močne vibracije, kar bi lahko pokvarilo nastavitve instrumentov, potem vse skupaj deluje v zelo zelo neprijaznem okolju in ker vesolje zelo hladno, obenem v vesolju letajo visoko energijski delci, ki če imaš veliko nesrečo zadenejo teleskop ravno tam, kjer ne bi smela. So stvari, ki gredo lahko narobe, ampak moramo biti optimistični."

Bi vas zanimalo še kaj podobnega?
Oddaje , Doživetja narave
Lenart Rihar (photo: ARO) Lenart Rihar (photo: ARO)

Med vzroki in posledicami

Slovenija je v torek prvič obeleževala nacionalni dan spomina na vse žrtve komunizma. Tu in tam se je tudi na demokratični strani privzdignila obrv, češ kaj nam je pa tega treba. Negoduje celo ...

Dr. Aleš Maver (photo: STA) Dr. Aleš Maver (photo: STA)

Slovenija dobiva koalicijo narodnega zastoja

Robert Golob in Gibanje Svoboda nista dolgoročen projekt. Da ne bi bila zavržena, kot že kopica novih obrazov in strank pred njima, bi morala dejansko sama voditi vlado. To se ne bo zgodilo, je ...