Papež med nagovorom udeležencem simpozija o duhovništvu | (foto: posnetek zaslona)
Papež: Tudi laiki se lahko klerikalizirajo
Svet Marjana Debevec
Ali kdaj pomislimo na to, da duhovništvo ne vključuje le službenih duhovnikov, ampak vse krščene? To, da se naši poklici dopolnjujejo in da imamo vsi svoje poslanstvo v Cerkvi, je poudarek tridnevnega simpozija, ki se je danes začel v Vatikanu. Uvodni nagovor je imel papež Frančišek.
»Ali ne bi raje nehali govoriti o duhovništvu, saj se soočamo z zlom spolnih zlorab, zaradi katerih smo vsi ponižani?« se je na začetku simpozija vprašal prefekt Kongregacije za škofe kardinal Marc Ouellet. Ponovil je opravičilo žrtvam, ker so bili ti zločini predolgo prikriti. Spodbudil je k raziskavi klerikalizma, ki vključuje zlorabe oblasti, duhovne zlorabe, zlorabe vesti in spolne zlorabe, ki so le vrh ledene gore. Najprej pa je po njegovem treba pogledati na globalno poslanstvo duhovništva.
In prav o tem je v svojem eno uro dolgem nagovoru razmišljal papež Frančišek. Po njegovih besedah ni hitrih odgovorov. Tudi duhovništvo je pred temi izzivi. Poklicev pogosto primanjkuje, ker ni navdušenja v krščanskih skupnostih. So učinkovite in organizirane, ni pa tega navdušenja in veselja.
Iti v puščavo intimnosti z Bogom
Duhovnik mora po njegovem znati prekiniti aktivizem in iti v puščavo intimnosti z Bogom. Brez tega je le utrujen delavec. Lahko opravi vse dolžnosti, od rožnega venca do brevirja in maše, vendar ni te osebne bližine z Jezusom. »Si sposoben iti v puščavo, ali greš takoj v oazo televizije?«
Druga je bližina s škofom. Pokorščina pomeni poslušati Božjo voljo, ki se razločuje v odnosu med njima. Vse to omogoča, da se ne zapremo sami vase. Škof ni nadzornik, ampak je oče.
Tretja je bližina z duhovniki, bratstvo med njimi. Jezus je navzoč tam, kjer so se bratje pripravljeni ljubiti med seboj. Iskati je treba svetost z drugimi in ne sami. »Če hočeš iti hitro, pojdi sam. Če hočeš priti daleč, pojdi z drugimi.« To zahteva potrpežljivost, trpeti z drugimi. Nasprotje tega je brezbrižnost.
Celibat je dar, ki ga Cerkev varuje
Ko je govoril o bližini z drugimi duhovniki, je opozoril predvsem na zavist med njimi. Gre za bolezen današnjega duhovništva, je poudaril. Zato se mnogi čutijo osamljene. »Kjer je bratstvo med duhovniki, pa je lažje živeti tudi odločitev za celibat. Celibat je dar, ki ga Cerkev varuje. Toda gre za dar, ki ga je treba živeti kot pot svetosti in potrebuje zdrave vezi, odnose resničnega spoštovanja, ki najdejo svojo temelj v Kristusu.« Samo če bodo duhovniki živeli v bratstvu, bo Jezus navzoč med njimi in bodo pričevali tudi navzven.
Blizu pa naj bodo tudi vsem ljudem, se dotaknejo njihove bede in trpljenja. »Božje ljudstvo si želi pastirjev in ne državnih upravnikov ali pa profesionalcev svetega.« Ta bližina ljudem daje tudi občutek pripadnosti skupnosti, ki jo danes še kako potrebujemo.
Ne klerikaluzmu
Papež je znova opozoril tudi pred klerikalizmom. »Klerikalizem je perverznost, ena od njegovih lastnosti je togost. Izhaja iz oddaljenosti od ljudi.« Vendar pa se po papeževih besedah tudi laiki lahko klerikalizirajo, če ustvarjajo elite. »Poslanstvo duhovnika je torej: osvetliti, blagoslavljati, poživljati, dvigovati, zdraviti in osvobajati.«
Več kot 500 škofov, duhovnikov, redovnikov in laikov bo na tridnevnem simpoziju razmišljalo o tem, kako vsem poklicem v Cerkvi povrniti navdušenje za oznanjanje vesele novice evangelija ter kako bolje sodelovati med duhovniki, posvečenimi in laiki.
